Ostanite mirni, kolikor je to mogoče. Ko se nam avto nezadržno polni z vodo se je težko upreti paniki, toda ko je vprašanje življenja in smrti odvisno od nekaj minut, je prisebnost ključnega pomena. Pogosto ljudje utonejo prav zaradi panike, saj zaradi strahu ne morejo jasno misliti in ne vedo, kaj morajo storiti, obenem pa panične reakcije povzročijo, da porabimo dragoceni kisik in tudi skopo odmerjen čas, ki ga imamo na voljo za rešitev.

Največ možnosti za rešitev iz potapljajočega avta imamo v prvih 30 do 120 sekundah. Raziskave so pokazale, da v večini primerov vozilo toliko časa lebdi na vodni gladini, preden se začne potapljati. To je naše okno za pobeg. Ostanimo mirni, vendar ukrepajmo hitro. Če ostanemo prisebni, je 30 sekund dovolj časa, da zapustimo vozilo ter pomagamo to storiti tudi potnikom.

Ne čakajte, da se pritisk izenači! Ko se začne avto potapljati, je zaradi razlike med zunanjim in notranjim tlakom nemogoče odpreti vrata. Pogosta, a povsem napačna domneva je, da je potrebno počakati, da se avto napolni z vodo, da naj bi potem lažje odprli vrata. To ne drži. Hipotezo so večkrat preizkusili, med drugim tudi v oddajah Mythbusters in Top Gear ter ugotovili, da ne drži. Zunanji in notranji pritisk se bo sicer res izenačil, vendar ne takoj, ko se avto napolni z vodo. V resnici traja to precej dlje, zato je velika verjetnost, da bi potniki v avtu utonili, preden bi se to zgodilo.

Vrata se zdijo kot logičen izhod iz avta, kar je sicer možnost, vendar ne najboljša. Nekateri strokovnjaki sicer trdijo, da je največ možnosti za rešitev skozi vrata tako ko avto zadene vodno gladino. Toda nadaljne raziskave so pokazale pomanjkljivosti te teorije. Če poskusimo odpreti vrata, pa nam ne uspe, bomo s tem porabili preveč energije, hkrati pa nas bo neuspeh navdal s paniko, kar bo naše možnosti takoj poslabšalo. Odpiranje vrat v vodi zahteva veliko moči, tudi če je količina vode majhna. Močnejšim odraslim bi to morda še uspelo, otrokom pa najverjetneje ne. Dodaten razlog, zakaj to ni najboljša izbira pa je, da bi odprtje že enih vrat na avtomobilu  močno pospešilo polnjenje avta z vodo in tako praktično onemogočilo rešitev ostalim potnikom. Če ste torej močan moški in edini potnik v avtu, lahko poskusite na ta način, sicer pa raje ne.

Odprite ali razbijte šipo. Najboljši izhod iz potapljajočega avta je skozi okno. Če gladina vode še ni dosegla višine okna, poskusite okno najprej odpreti. V nasprotju s pogostim prepričanjem elektronika sistema za avtomatsko odpiranje oken v vodi ne odpove takoj, a ko se avto potopi, tega zaradi pritiska vode ni mogoče več storiti. Enako je z okni, ki se odpirajo ročno.

Če torej odpiranje oken ne deluje, bo potrebno razbiti stransko šipo. To je veliko težje, kot se sliši, saj so avtomobilske šipe narejene iz zelo močnega kaljenega stekla. Čeprav je vetrobransko steklo nekoliko bolj lomljivo, pa je prevlečeno s plastjo plastike, ki preprečuje razsutje stekla in tako nam v primeru potapljanja avta ne koristi kaj prida. Pri razbitju stranske šipe je najbolje uporabiti komolec ali pest, vendar se lahko pri tem porežemo, zato je pametno dlan oviti v tkanino. Poskusimo lahko tudi z brco, kar pa še vedno ne zagotavlja uspeha.

Največ možnosti bomo imeli, če imamo v avtu kos orodja ali pa celo prav takšnim situacijam namenjeno napravo za razbitje stekla. Pripomoček, ki ga lahko uporabimo v primeru nesreče, imejmo na hitro dostopnem mestu, da ne bomo izgubljali dragocenih sekund še z iskanjem.

Ko smo uspešno odprli ali razbili šipo, se lahko rešimo skozi okno. Če je gladina vode še vedno pod višino okna, bo naš pobeg precej hiter in enostaven. Če je gladina že višje, pa upoštevajmo, da nas bo takoj po razbitju šipe zadel pljusk vode, vendar bomo vseeno lahko izplavali na varno. Ker se bo po odprtju okna avto hitro napolnil z vodo, moramo že pred tem odpeti varnostne pasove vseh potnikov.

Na takšno situacijo se torej lahko pripravimo s predvidevanjem ravnanja v primeru nesreče, z ustreznim orodjem, ki ga imamo v avtu, predvsem pa s pravilnim ravnanjem še preden avto zapelje v vodo. To dosežemo z upoštevanjem prometnih predpisov in signalizacije ter prilagoditvijo vožnje vremenskim razmeram in stanju cestišča, zlasti če vozimo v bližini rek in jezer.