Most so zgradili v 1930-ih, za promet pa so ga odprli 1. julija 1940. Takrat je bil tretji najdaljši viseči most na svetu, meril je 1816 m in je povezoval Gig Harbor in Tacomo čez preliv Puget. Konstruiran je bil kot najgibljivejši most vseh časov in prijel se ga je vzdevek galopirajoča Gertie. V času odprtja je veljal za povsem varnega, po nesrečnem dogodku pa se je izkazalo, da pri konstrukciji in gradnji niso pravilno upoštevali aerodinamičnih sil na lokaciji v obdobju močnega vetra. 7. novembra 1940 je območje zajel močan veter, zaradi česar je most občutno nihal. Okoli 11. ure dopoldne se je most začel rušiti, s površja je začel odpadati beton. Le nekaj minut kasenje se je približno 182 metrov dolg del mostu odlomil, preostali del mostu pa je močno nihal naprej in nazaj. V nekem trenutku je bil pločnik na eni strani mostu okoli 8 metrov višje od pločnika na drugi strani. Čeprav so bili stolpi zgrajeni iz močnega ogljikovega jekla, se most ni mogel dolgo zoperstavljati močnemu vetru in se je porušil zaradi aeroelastičnega drhtenja.

Nadomestni most so odprli skoraj 10 let kasneje, 14. oktobra 1950, po več kot dveh letih gradnje. Velja za peti najdaljši most v ZDA, od prvotnega je daljši 12 m. Pri gradnji so upoštevali in popravili napake, ki so bile storjene pri prvem mostu

Ostanki mostu še danes ležijo na dnu morskega preliva Puget, kjer tvorijo enega največjih umetnih grebenov na svetu, kraj pa je umeščen v Nacionalni register zgodovinskih lokacij.