Naj gre za nekaj posameznih listov ali pa nenadno osutje celotnega drevoreda naravnost na naš avto, če ostane listje na njem le nekaj ur, ne bo povzročilo škode. Če pa ostane na avtu več dni ali celo tednov, pa je zgodba drugačna.

Stopnja škode je odvisna tudi od vrste drevesa, saj imajo različna drevesa različno sestavo cvetnega prahu in drevesnega soka ter različno stopnjo kislosti. Mokro listje, ki se znajde na avtu po dežju, bo med sušenjem na laku pustilo sledove, v katerih so ostanki naštetih sestavin, ki lahko poškodujejo lak.

Najboljša rešitev te težave je, da ne parkiramo pod drevesom, kar pa je pogosto neizvedljivo. Če pogosto parkiramo na istem mestu, je dobro raziskati, katera vrsta drevesa raste ob njem in ali izloča kakršnekoli sokove ali smolo ob koncu poletja in v začetku jeseni.

Če se listju ne moremo izogniti, ga je najbolje odstraniti takoj, ko je to mogoče. Če pustimo avto v deževju več dni pokritega z listjem, bo to začelo gniti in ga bo kasneje še težje odstraniti. Listja ne odstranjujmo z metlo, ker lahko poškodujemo lak. Tudi puhalnik listja ni dobra izbira, saj lahko listje potisne pod pokrov motorja ali v druge odprtine, s tem pa smo naredili več škode kot koristi.

Listje pa ne škoduje le laku. Lahko se zatakne v odprtine za zrak in ostala podobna mesta. Zlasti občutljiv predel je pri dnu vetrobranskega stekla, kjer se nahajajo  vstopniki za zrak za ogrevanje kabine. Listje s tega mesta odstranimo z roko, ostanke, ki jih ne dosežemo, pa posesajmo. Enako velja za listje, ki si utre pot pod pokrov motorja. Če ga pustimo tam, se bo začelo razkrajati in čeprav bo škoda sicer minimalna, bo sčasoma pustilo lepljive ostanke, ki bodo postali magnet za prah.

Za optimalno zaščito svojega vozila ga ob koncu vsakega letnega časa temeljito operimo in povoskajmo. Če je v dosegu našega proračuna, si privoščimo kvalitetnejšo storitev, lahko pa to opravimo tudi sami.