Film Christine režiserja Johna Carpenterja je doživel premiero v ZDA 9. decembra 1983. Komercialno sicer ni bil posebno uspešen, vendar pa je z leti postal klasika med grozljivkami, film, ki je z vsakim gledanjem boljši. Status ikone je pridobila tudi protagonistka Christine. Gre za limuzino Plymouth Fury, letnik 1958. Na svetu so le še štirje primerki tega modela, ki so vredni celo premoženje.

Zgodba filma je enostavna: najstnik brez prijateljev in z veliko sovražniki stke s svojim avtom posebno vez. Christine ni navaden avto, pač pa ima lastno, zlobno osebnost. Svojega lastnika Arnieja ščiti za vsako ceno in neusmiljeno pokonča vsakogar, ki mu prekriža pot. Sama ob tem ostaja neuničljiva.

Christine pomeni prelomnico, ker je v svet filma prinesla srhljivo idejo, da nas nekaj zaupanja vrednega in zanesljivega, kot je osebni avto, lahko namerno umori. Za številne Američane je avto kot družinski član, zato se jim je premisa filma zdela toliko grozljivejša. 

Posnet po romanu Stephena Kinga, ki je bil v času snemanja sicer še neobjavljen, je Christine eden prvih filmov z avtomobilom v naslovni vlogi. Na snemanju so uporabili med 20 in 24 enakih avtomobilov znamke Plymouth. Poleg modela Fury 1958 so uporabili tudi modela Belvedere in Savoy in nekaj letnikov 1957, ki so jih uporabili predvsem za dele. Ker so velik del proračuna porabili za avtomobile, si niso mogli privoščiti zvezdniške igralske zasedbe, niti uveljavljenih igralcev. Najeli so predvsem novince, kar se jim je nazadnje celo obrestovalo, saj je Christine tako zasijala v soju žarometov v vsej svoji zlobi.

V času, ko so dobre grozljivke redke, Christine še posebej izstopa, med drugim tudi zaradi posebnih učinkov, ki so bili resnični ter posneti na prizorišču in ne računalniško dodani. Ko Christine zajame morilski bes, njena okna počrnijo. Režiser je s tem prikazal njen namen, hkrati pa so imela črna okna še praktičen namen – pred gledalci so skrila voznika.

Edino, kar je bilo popravljeno v postprodukciji, je bil zvok motorja. Plymouthov je bil prenežen, Christine pa je morala zveneti zlobno, zato so jo ustvarjalci filma »sinhronizirali«. Zvok Plymoutha so  zamenjali z zvokom motorja vozila Mustang 428 Super Cobra Jet, letnik 1970. Izbrali so ga, ker se jim je zdel distinkten, agresiven in tak, ki se gledalcu vtisne v spomin. Kot Christine.

Na vprašanje, zakaj je izbral ravno ta model avta za glavno junakinjo, je Stephen King pojasnil, da je Plymouth Fury »pozabljen avto« in dodal, da ni želel izbrati avta, ki je že legenda, kot denimo Thunderbird iz 1950-ih. S tem pa je ustvaril novo legendo: najzlobnejši avto v zgodovini.