Nekoč je veljalo, da je najboljši recept za nizko porabo goriva nizka hitrost motorja. Toda z današnjim tehnološkim napredkom ni pri nizkih vrtljajih motor nič bolj varčen.

Preprosto povedano, motor porabi najmanj goriva takrat, ko se najmanj utrudi. To pa se ne zgodi le takrat, ko kazalec merilnika vrtljajev doseže rdeče območje, pač pa tudi takrat, ko je število vrtljajev zelo nizko. Če v takšni situaciji pritisnemo stopalko za plin, bomo začutili neprijetne tresljaje in sunke. Najboljši izkoristek goriva je torej takrat, ko motor najmanj trpi, to pa se odvija v območju optimalnega števila vrtljajev.

Zadeva pa še vedno ni tako enostavna. Območje najučinkovitejšega delovanja ali območje optimalnih vrtljajev ni povsod enako in je odvisno od vrste motorja:

To pomeni, da je najvišja učinkovitost:

• 1.750 – 2.500 v/min pri dizelskih motorjih,

• nad 3.000 v/min pri atmosferskih bencinskih motorjih,

• 2.000 – 3.000 v/min pri bencinskih motorjih s turbopolnilnikom.

Nizko število vrtljajev ne povzroča le neprijetnega dušečega občutka motorja med vožnjo, pač pa povzroča tudi stroške. Najprej zaradi višje porabe goriva, pa tudi zaradi negativnega vpliva na delovne elemente motorja in pogonskega sklopa. Majhno število vrtljajev na primer pomeni hitrejšo obrabo batnih obročev ali poškodbe samih batov.

V nevarnosti so tudi drugi deli pogonskega sklopa. Stalna vožnja pri prenizkih vrtljajih lahko slabo vpliva tudi na zobati jermen ali verigo motorja. Jermen lahko vsaj deloma absorbira povečane vibracije ob nizkih vrtljajih, veriga pa tega ne more, zato se še hitreje izrabi. Nizki vrtljaji so nevarni za dvomasni vztrajnik, ki je danes tako rekoč standard ne le pri dizlih, ampak tudi pri bencinskih avtomobilih. Pri nizkih vrtljajih prejme veliko torzijskih tresljajev, zaradi česar se mu življenjska doba drastično skrajša. Zato lahko vztrajnik, namesto da bi zdržal 200 ali 300 tisoč kilometrov, zahteva zamenjavo po 50 ali 60 tisoč kilometrih.

Sodobni avtomobili so pogosto opremljeni s pomočnikom menjanja prestav, ki nam na digitalnem zaslonu predlaga menjavo prestave v višjo ali nižjo. Tu velja poudariti, da je sistem naravnan na varčevanje z gorivom in čim nižjo količino emisij, zato njegovi predlogi včasih niso povsem smiselni. Ustrezneje se je orientirati s pomočjo merilca vrtljajev ali pa uporabiti še nekoliko bolj tradicionalen način, ki ga poznamo starejši vozniki in tisti, ki smo se naučili voziti na nižjecenovnih vozilih. Med vožnjo preprosto prisluhnimo motorju, ki nam bo s svojim zvokom namignil, kdaj je pripravljen na spremembo prestave.