Japonski križanec je bil eden prvih odgovorov na zahteve kupcev, ki so nekje proti koncu prvega desetletja v novem tisočletju želeli avto, ki vsebuje lastnosti različnih segmentov: terenca, kombilimuzine, enoprostorca, pa še kaj bi se našlo. Qashqai je ponudil višje sedenje, višji odmik od tal, prostornost in vsestransko uporabnost, pa še lepo je izgledal. Hitro je osvojil srca kupcev in ohranil priljubljenost kljub iz leta v leto hujši konkurenci. V tretji generaciji ga je tako čakala zahtevna naloga, ki pa ji je bil pionirski križanec kos. Ne le to, celo zelo dobro jo je opravil.

Podobno kot drugi Nissanovi modeli je Qashqai v trenutni generaciji precej drugačen od predhodnika. Prepoznavno znamkino masko obdajajo žarometi sodobnega videza, zaobljene linije pa mu dajejo dinamično-eleganten in hkrati masiven izgled. Dodatno ga polepšajo in popestrijo še detajli, kot je reliefno izpisano ime modela na stranskem delu karoserije in antena v obliki plavuti morskega psa.

Dimenzijsko sicer ni pretirano »zrasel«, pridobil je le nekaj centimetrov, vendar zahvaljujoč domislicam snovalcev ponuja pohvalno prostornost. Eden takšnih trikov so vrata, ki se odpirajo zelo na široko, v primeru zadnjih vrat skoraj pod kotom 90 stopinj, kar staršem močno olajša vkrcavanje majhnih otrok v otroške sedeže. Sama sem sicer to obdobje že zdavnaj pustila za sabo, sem pa vseeno lastni koži občutila, kako Qashqai pomaga pri izzivih starševstva, a o tem nekoliko kasneje.

V potniški kabini se tako voznik kot potniki počutijo dobro. Voznikov sedež je elektronsko prilagodljiv po višini in globini, nastavljiv je tudi ogrevan volan, ki je oblečen v usnje. Mimogrede, ogrevani so tudi sedeži, ki so zelo udobni in nudijo dobro stransko oporo, voznikov sedež ima tudi električno v dve smeri nastavljivo ledveno oporo. K prijetnemu občutku zračnosti prispeva velika panoramska streha. Materiali delujejo kvalitetno in dajejo občutek razkošja. Na sredinski konzoli najdemo ročico avtomatskega menjalnika, gumb za izbiro načina vožnje, elektronsko parkirno zavoro in odlagalne površine – dva prostora za pijačo in velik predal pod naslonom za roke, v predalu pa je skrit USB vhod, kamor sem lahko vtaknila zvočni nosilec s svojim glasbenim izborom, saj je za napajanje mojega telefona skrbela indukcijska plošča za brezžično polnjenje pod zaslonom infotainmenta. USB vhodov je seveda več, nameščeni pa so spredaj in zadaj, zato lahko svoje naprave polni več potnikov hkrati. Za informacije o vožnji in o avtu skrbi digitalni zaslon za volanom, ki je kljub obilju informacij, ki jih vsebuje, pregleden in organiziran, sicer pa so podatki med vožnjo projicirani tudi na vetrobransko steklo v voznikovem vidnem polju v obliki projekcijskega zaslona.

Prostornost, ki je ne moremo spregledati v potniški kabini, je opazna tudi v prtljažniku, ki več kot odločno razkriva praktičen značaj križanca. Osnovna prostornina je 436 litrov, zaradi dvojnega dna ga lahko še povečamo na 504 litre, za prevoz res velikih predmetov pa lahko podremo tudi sedeže in tako povečamo tovorno površino na 1447 litrov. Vrata prtljažnika so električna, odpirajo pa se s pomočjo senzorja. In naključje je hotelo, da sem prav to funkcijo – morda tokrat prvič – zares potrebovala. Kot sem omenila, so dnevi nameščanja otrok v otroške sedeže že za mano, kar pa ne pomeni, da se ne soočam z drugimi izzivi starševstva. Eden izmed najprijetnejših je organiziranje praznovanja hčerkinega 20. rojstnega dne. Ob vseh prazničnih pripomočkih sta se kot precej zahtevna za transport izkazala dva velika helijeva balona v obliki številke. V vetrovnem pomladnem dnevu je bilo z balonoma v enem izmed bolj prepišnih predelov Ljubljane že prečkanje parkirišča pred trgovskim centrom pravi podvig, zato je bila možnost odpiranja prtljažnika z aktiviranjem senzorja gibanja več kot dobrodošla. Balona sta se na koncu srečno vkrcala in naposled tudi pripeljala domov.

Za pogon je zadolžen 1,3-litrski turbobencinski motor z 116 kW moči, povezan pa je z brezstopenjskim CVT menjalnikom z oznako X-Tronic, ki svojo nalogo dobro opravlja. Pospešek do 100 km/h je za avto teh dimenzij solidne 9,1 sekunde, nekoliko manj navdušujoča je le poraba, ki znaša dobrih 7 litrov. Pogonski sklop skupaj s podvozjem, ki se ponaša z dobro nastavljenimi blažilniki in brez težav obračuna tudi z nekoliko večjimi neravninami, prinaša nadvse prijetno vozniško izkušnjo. Privlačni križanec, ki mi je pomagal varno dostaviti helijeve balone, se ponaša s paketom opreme Tekna, ki je kot vrhnji nivo zelo dobro založen z asistenčnimi sistemi. Vožnja je udobna tako za potnike kot tudi za voznika, ki lahko vozi nekoliko bolj sproščeno.

Ena redkih slabih lastnosti je cena. V osnovni različici je za Nissan Qashqai z opremo Tekna potrebno odšteti 33.450 evrov, v našem primeru pa so opcije kot so dvobarvna karoserija, paket Cold in zvočni sistem Bose ceno zvišale na 35.810.