Skozi zgodovino je rdeča barva igrala pomembno vlogo v življenjih ljudi. Rdeča je barva krvi, primarna glede na naše instinkte in zelo pomembna kot znak prevlade pri mnogih primatih. Pavijane in šimpanze neustavljivo privlači rdečica pri samicah. Rdeča je barva, ki je povezana z našimi fizičnimi potrebami in našo voljo do preživetja.

V starem Egiptu so si ljudje ob praznovanjih barvali kožo rdeče, saj je bila rdeča povezana z življenjem, zdravjem in zmago. Prav tako so stari Egipčani pogosto uporabljali barvo za razlikovanje med spoloma v umetnosti in moške na slikah obarvali rdeče.

V času renesanse je rdeča igrala vlogo pri pritegnitvi pozornosti in poudarjanju najvplivnejših likov na slikah. 19. stoletje je bilo prvo obdobje, v katerem je bila rdeča uporabljena za izražanje posebnih čustev v umetnosti, ne le za posnemanje narave.

Dandanes ima na Kitajskem rdeča barva izjemno pozitivne konotacije, saj je povezana s pogumom, zvestobo, častjo, uspehom, bogastvom, plodnostjo, srečo, strahom in begom. Na Japonskem je rdeča tradicionalna barva junaških likov.

Na čustveni ravni, ki je zelo pomembna v kontekstu človeškega vedenja, ima ta barva velik vpliv na naše počutje in delovanje, zaradi česar je čutna ali nevarna izbira, včasih pa oboje. Po mnenju London Image Institute rdeča pritegne največ pozornosti in je povezana z močnimi čustvi, kot so ljubezen, strast in jeza. Tudi s petimi psihološkimi eksperimenti sta Andrew Eliot, profesor psihologije, in Daniel Niesta, raziskovalec, leta 2007 dokazala, da rdeča vpliva na to, da moški čutijo intenzivnejša čustva do žensk. Je univerzalna barva, ki simbolizira moč, moč, pogum in nevarnost. Rdeča je z energijo nabita barva, stimulirajoča in vznemirljiva, z močno povezavo s spolnostjo in povečanim apetitom.

Izbira barve je sicer tudi odvisna od nihanj in modnih trendov, pri avtomobilih pa se je zgodovinska priljubljenost premaknila s temnih, nevtralnih barv zgodnjih avtomobilov v bolj žive barve v petdesetih in šestdesetih letih, do razcveta monokromatskih odtenkov sedanjosti.

Prvi rdeči avtomobil, ki je bil kadarkoli registriran, je bil Itala Mod. Leta 1907 je pariški dnevnik pozval avtomobilske proizvajalce na dirko od Pekinga do Pariza. Zahtevne dirke, dolgi več kot 14.000 kilometrov, se je udeležilo le pet avtomobilov. Italijanski udeleženec je bil samo Itala Mod, ki je bil rdeč in imel za takratni čas zavidljivih 45 konjev. Po 61 dneh je italijanska ekipa prečkala ciljno črto. Kot del neverjetnih dosežkov svojih pogumnih voznikov je Italija razglasila rosso corsa (dirkalno rdečo) za svojo nacionalno barvo v motošportu. Tradicija se nadaljuje še danes, negujeta pa jo predvsem Ferrari in Alfa Romeo.

Prav tako ni naključje, da so Ferrarijevi dirkalniki F1 rdeči. Leta 1903, ko so bile avtomobilske dirke na mednarodni ravni še v povojih, je vsaka sodelujoča država dobila nacionalno barvo. Vendar je Italija svojo slavno dirkaško rdečo sprejela šele leta 1907, ko je Fiat zmagal na svoji prvi dirki za Veliko nagrado.

Rdeča je barva energije in vznemirjenja, motivira nas k dejanjem. Lahko nam tudi da samozavest in moč, kar potrjuje več študij. Psihologa Russell Hill in Robert Barton z univerze Durham sta leta 2004 ugotovila, da je verjetnost zmage pri boksarjih z rdečimi hlačkami nekoliko večja, medtem ko so bili tisti v modrem manj motivirani.

Več kot očitno je barva avtomobila podaljšek voznikovega značaja, kar pušča prostor za skrivnostne, ambivalentne interpretacije. Ne glede na to, ali se počutite močne in seksi, nevarne in samozavestne, ali obratno, bo rdeča barva, vpeta v naš DNK, zadovoljila naše primarne instinkte in nam pognala adrenalin po žilah.