Mestni malčki so na neki točki v preteklosti veljali za dokaj zaželena vozila, saj si se z njimi lahko stlačil v vsako mestno uličico in parkiral tudi na najtesnejšem prostorčku. Sčasoma pa so mestna središča vse bolj začela izganjati motoriziran promet in pojem urbane mobilnosti je začel pomeniti skiroje in kolesa. Razvoj sodobnega mestnega malčka je postal predrag, povpraševanje po segmentu pa premajhno, ob kupcih, ki so postali vse bolj naklonjeni križancem. Toyota pa se je kljub temu odločila dati še eno priložnost malemu Aygu in ponuditi izbiro kupcem, ki ostajajo zvesti segmentu A.

Aygo X, ki ga preberemo kot Aygo Cross, je križanec segmenta mestnih malčkov. Ker je le centimeter bolj dvignjen od tal kot njegov predhodnik, bi sicer težko govorili o kakšnem hudem terenskem značaju, zmore pa tudi kakšen robnik, kakšno bočno parkiranje na pločniku in vožnjo po makadamu. Zlasti v sprednjem delu deluje dokaj masivno, videz križanca pa dopolnjujejo črne plastične obloge blatnikov, ki se lepo podajo k dvobarvni zunanjosti v obliki črnih vstavkov na bokih zadaj. Njegova osnovna barva je bila v primeru mojega malčka Ginger Beige, v ponudbi pa je še nekaj privlačnih in nenavadnih odtenkov, ki so mikavno poimenovani po začimbah. K zanimivi zunanjosti prispeva tudi streha nenavadne valovite oblike, ki obenem poskrbi še za nižji zračni upor.

Značaj križanca nekoliko bolj občutimo v notranjosti, kjer sedimo 5,5 cm višje, kot se je sedelo v predhodniku, kar prispeva k boljši preglednosti in večjemu udobju. Ureditev notranjosti je razmeroma minimalistična, vendar vzbuja prijetne občutke. Detajli v barvi karoserije delujejo elegantno, zanimivi so tudi okrogli zračniki, vrtljivi v vse smeri, ki na prvi pogled delujejo nekoliko preprosto in nizkocenovno, a so izjemno uporabni in praktični. Največ pozornosti pa preverjeno pritegne ogromen oval sredi armaturne plošče, z obrobo v barvi karoserije, sredi katerega je nameščen zaslon informacijsko-zabavnega sistema. Na ovalu se namreč ustavi pogled bolj ali manj vsakega potnika, ki prisede, zlasti mlajše pa so očarale tri črke pod zaslonom, ki razkrivajo da se malček ponaša z uglednim zvočnim sistemom JBL (za doplačilo 500 evrov). Ob zaslonu bomo sicer zaman iskali zračnik - ta je nameščen na vrhu armaturne plošče in smeri pihanja ne moremo ročno usmerjati.

Pod zaslonom najdemo še priročno poličko za telefon, ki je obenem tudi polnilna postaja. Sredinska konzola je nekoliko nižja, na njej pa je klasična ročna zavora, odlagalni mesti za skupno tri pijače (en prostorček je namenjen potnikom na zadnjih sedežih) in ročica CVT menjalnika. 

Če se voznik in sovoznik peljeta kar udobno, pa ne moremo tega reči za morebitne potnike na zadnjih sedežih. Glede na dimenzije avta na zadnji klopi ni pričakovati posebne prostornosti, a če je sila, se bodo že peljali, zlasti če gre za manjše otroke. Zatakne se pri vstopanju in izstopanju, saj se vrata odpirajo pod zelo majhnim kotom. Vitkejši in spretnejši odrasel ne bo imel posebnih težav, nameščanje otroškega sedeža in nato še vkrcavanje otroka vanj pa se zna izkazati za kar zahteven podvig. Omeniti velja še odpiranje zadnjih oken, ki bo voznike in potnike moje generacije navdalo z nostalgijo, saj so se podobno nekoč odpirala okna Zastavinih avtomobilov naših staršev.

Za tesnobo zadnje klopi se nekoliko odkupi prtljažnik, ki se ponaša z 231 litri osnovne prostornine, kar je za ta segment pohvalno. Dno prtljažnika pokriva odstranljiva gumijasta podlaga, ob straneh sta pričvrščevalna kaveljčka, zadnje sedeže pa podremo s potegom za sivi zanki, ki ju najdemo v prtljažniku na hrbtni strani naslonov.

Pod pokrovom motorja je litrski atmosferski trivaljnik z močjo 53 kW, ki jo na prednja kolesa prenaša brezstopenjski menjalnik CVT, ki ni ravno na isti valovni dolžini z vozniki, ki radi pohodijo plin po avtocesti, saj je dokaj glasen in malce zveni, kot bi motor z ročnim menjalnikom »pozabili« v precej prenizki prestavi. Toda tu se moramo opomniti, da imamo opravka z mestnim malčkom, katerega življenjski cilj niso hitrostni presežki, pač pa spretna vožnja po mestu. To pa mu ne dela težav, to opravlja celo s spodobno nizko porabo, ki jo zlahka obdržimo pri okoli petih litrih na sto kilometrov. Uglajena in varna vožnja je v domeni zadovoljivega nabora asistenčnih sistemov, med katerimi tudi tu izpostavljam vzvratno kamero in parkirne senzorje, čeprav je parkiranje malčka takšnih dimenzij bolj ali manj mačji kašelj.

Simpatični Aygo X je prijeten in atraktiven sopotnik na vsakodnevnih mestnih in predmestnih vožnjah, kjer bo ujel nešteto pogledov, brez težav pa nas bo varno in udobno peljal tudi na občasen malo daljši izlet. Najcenejša različica se pri nas dobi že za dobrih 15.000 evrov, malček s paketom opreme X-clusive pa je lahko naš že za 20.900 evrov. Testni primerek je imel že dodaten zvočni sistem JBL in je tako njegova končna cena znašala 21.400 evrov.