Volkswagen je model T-Roc poslal na trg leta 2017, ko je bilo navdušenje nad segmentov križancev v polnem zamahu. Aprila 2020, ko je svet ravno začel spoznavati, da življenje nikoli več ne bo, kot je bilo nekoč, pa se je predstavila T-Rocova nepričakovana in nenavadna različica: kabriolet.

Zamisel o modelu, ki bo združeval dva priljubljena, a na videz popolnoma nezdružljiva segmenta, se je zdela absurdna celo vodilnim možem v koncernu, ki so se novemu modelu posmehovali komaj nekaj mesecev pred njegovim lansiranjem. Kabriolet je arhetipski avto za uživanje v vožnji in v življenju, križanec ali terenec pa je pragmatičen avto, ki ima predvsem uporabno vrednost in prinaša udobje v vožnji tistim, ki so svoja najbolj čila leta že pustili za sabo in zdaj od življenja pričakujejo le še to, da jih ne bo bolelo v križu, če se že peljejo kam dlje. Poskus ustvariti tak avto bi moral biti vnaprej obsojen na neuspeh. A ko so nenavadnega kabrio križanca predstavili javnosti, je T-Roc s platneno streho nemudoma pridobil zveste privržence.

Preden sem posebneža prvič videla, nisem prav vedela, kaj naj pričakujem. Glede na to, da mi je hedonistična filozofija kabrioleta blizu, obenem pa nadvse cenim malo višje sedenje za volanom, so bili obeti kar visoki. Očarljiva rdeča barva zunanjosti je bila povsem v stilu poletnega avta brez strehe, minimalistične in nekoliko škatlaste linije pa so razkrivale pregovorno nemško pragmatičnost in resnost. Sprednjo masko definira svetlobna linija, ki se razprostira čez celotno širino in daje avtu privlačno agresiven videz. Čeprav je osnovan na standardnem T-Rocu, so inženirji karoserijo ustrezno prilagodili zaradi specifike avta z zložljivo streho. Med drugim bomo zaman iskali zadnja vrata – do zadnje klopi dostopamo skozi sprednja, z nagibom prednjih sedežev. Zadaj je sicer prostora za dve osebi in T-Roc je tako eden redkih kabrioletov, ki sprejme štiri potnike. Tri poleg voznika. Voznik in sopotnik spredaj ne bosta čutila kakšne posebne prostorske stiske, potnika na zadnjem sedežu se bosta pa morala nekoliko stisniti.

Platnena streha v črni barvi se zloži avtomatsko, s pritiskom na gumb na sredinski konzoli, ki ga moramo držati ves čas odpiranja ali zapiranja strehe. Ob njem je še gumb za odprtje ali zaprtje vseh štirih oken hkrati, za prednjima sedežema pa je še zložljiva mrežasta pregrada za zaščito pred vetrom. Strehe med vožnjo ne moremo prilagajati, o čemer nas obvesti tudi napis na digitalnem zaslonu za volanom, ki nas opozori, da vozimo prehitro za ta manever. Če želimo izkušnjo povsem odprte vožnje, lahko pustimo pregrado in okna spuščena, kar pa za daljše obdobje in pri višjih hitrostih ni priporočljivo. Sama sem se z okni nekoliko več ukvarjala in vozila tako z odprtimi kot zaprtimi, pri pregradi pa ni bilo nobene dileme, saj je že po nekaj metrih postalo jasno, da bo tako brutalno pihanje neizbežno botrovalo kupu zdravstvenih nevšečnosti, predvsem bolečinam v vratu. Me je pa presenetilo, da igra nežna mrežica tako pomembno vlogo. Z zaprto streho je T-Roc Cabrio popolnoma običajen avto za vse vremenske neprilike, z gretjem in klimo, pa tudi s solidno zvočno izolacijo.

Notranjost je močno digitalizirana s površinami na dotik, ki so zamenjale klasične gumbe. Za volanom je instrumentna plošča z vsemi podatki o vožnji, na vrhu sredinske konzole pa infotainment zaslon na dotik. Sredinska konzola je srednje visoka, z odlagalnimi površinami za dve pijači, telefon in še kakšne drobnarije. Omeniti velja, da so vsi USB vhodi tipa C, jih je pa dovolj, da si lahko vsi potniki hkrati polnijo svoje naprave. Sedenje je nekoliko višje, vseeno pa ni tako ekstremno visoko, kot bi človek pomislil, glede na to, da govorimo o križancu.

T-Roc zgoraj brez se pelje spodobno dobro z veliko oprijema in natančnim krmiljenjem. Pod pokrovom je 1,5-litrski motor z močjo 110, povezan s sedemstopenjskim avtomatskim menjalnikom, ki je pri speljevanju nekoliko sunkovit, vendar mu to ne prinaša kakšnih črnih pik. Poraba goriva znaša sprejemljivih 6 litrov na 100 kilometrov, za kakšen deciliter jo lahko z načinom vožnje še zmanjšamo ali povečamo. Za udobje med vožnjo skrbi soliden nabor asistenčnih sistemov, sem pa precej pogrešala vzvratno kamero in bi vsekakor priporočala kupcem investicijo v ta dodatek, čeprav se preživi tudi brez nje. Vidljivost ob pogledu nazaj je predvsem čez levo ramo odlična zaradi razmeroma ozkega B stebrička, kamero pa bi potrebovali predvsem, če smo je tako zelo navajeni, pa če nas skrbi, da bomo ob vzvratni vožnji zadeli kakšen nizek predmet.

Če mi je bila filozofija brezstrešnega T-Roca v začetku nekolikanj uganka, pa sem v najinem tedenskem druženju začela spoznavati miselni okvir fantov in deklet pri Volkswagnu, ki so se na neki točki odločili, da bi to lahko bila dobra ideja. Medtem ko je običajen kabriolet praviloma obsojen na vlogo nekakšnega pomožnega prevoznega sredstva, na vlogo avta, ki je pri hiši zato, da pokažemo, da si lahko privoščimo luksuz in drage hobije, na vlogo avta, ki ne bo nikoli služil zaresnemu in koristnemu namenu, pač pa bo njegova naloga le revijalne narave, je T-Roc Cabrio resen in prizemljen avto, ki ga izberejo tudi ljudje, ki vozilo potrebujejo tudi za vsakdanje življenjske naloge, ob poletnih vikendih pa si s tem istim avtom radi privoščijo tudi malce zabave. Avto, s katerim si lahko igriv in razposajen, kadar si to lahko privoščiš, ne bo te pa pustil na cedilu niti takrat, ko je treba opraviti zaresne naloge.

Terenski kabrio je pričakovano nekoliko dražji od svojega standardnega brata, čeprav razlika ni pretirana. Naš prijateljček je stal 38.864 evrov, imel pa je za dobre tri tisočake dodatne opreme.