Vožnja je za večino med nami običajno vsakodnevno opravilo. Mnogi za volanom preživimo precej časa, poklicni vozniki pa pri tem močno prednjačijo. Toda pogosta in dolgotrajna vožnja lahko resno ogrozi zdravje.
Dolga potovanja lahko povzročijo ali pospešijo nekatere bolezni, predvsem bolezni srčno-žilnega ali kostno -mišičnega sistema. Dolgotrajna izpostavljenost telesa sedenju za volanom, pa tudi zahtevnemu položaju ročnih in nožnih komand, je za telo izčrpavajoča. Veliko je obremenitev hrbtenice in krvožilnega sistema zaradi prisilnega krčenja telesa, prisotna pa je tudi utrujenost rok in nog.
Pri rokah vozniki pogosto trpijo za karpalnim sindromom zaradi fiksacije rok na volanu, ki nastane zaradi pritiska na živec znotraj kostno-veznega tunela na roki. Kaže se z mravljinčenjem v palcu, sredincu, kazalcu in polovici prstanca , napetost in bolečina pa sta še posebej izraziti ponoči. Če težav ne zdravimo, privedejo do poškodbe živca, kar povzroči trajno izgubo občutka in propadanje mišic palca.
Za podporo vratnemu in ledvenemu delu hrbtenice pri daljši vožnji je potrebno poskrbeti za ustrezen kot sedenja in ustrezen naslon za hrbet po celotni dolžini hrbtenice. Med vožnjo se izogibajmo ležečemu položaju in nastavimo sedež do 15 stopinj naklona. V nasprotnem primeru bodo nepravilnosti pri sedenju za volanom povzročile sindrom bolečine v hrbtu, ki je med vozniki pogost. Ob dejstvu, da je 80 odstotkov dnevnega gibanja ljudi vezanega na avtomobil, porast bolezni lokomotornega sistema ni presenetljiv. Fiksiran položaj telesa med vožnjo vodi do poškodb vretenc, saj so tudi mišice negibljive, kar je še posebej težavno pri starejših in tistih, ki že imajo degenerativne spremembe v kostnem sistemu. Za pravilno sedenje med vožnjo morajo poskrbeti predvsem ljudje, ki imajo težave z ledvenim delom hrbtenice ali če jih muči išias, saj lahko prisilni položaji to težavo še povečajo.
Prijava omogoča lažje komentiranje.