Tik pred koncem januarja, ko je v naših krajih zima najhuje kazala svoje zobe, sem prejela nepričakovano povabilo. Koncern Stellantis, natančneje znamka Jeep, je v Italiji za članice žirije WWCOTY organizirala ekskluzivno predstavitev svojega novega modela Avenger, prvega električnega Jeepa v zgodovini.

Podjetje Avto Triglav, zastopnik za znamko Jeep v Sloveniji, je v veliki meri sodelovalo pri organizaciji in mi prijazno posodilo avto, hibridni Jeep Renegade, s katerim sem se v nedeljo popoldne odpravila na pot proti Milanu. Ker so me redakcijski kolegi svarili pred nevarnimi italijanskimi šestpasovnicami, po katerih domačini obsedeno divjajo, sem bila nekoliko zaskrbljena in sem upala, da bom lahko s sabo vzela fotografa, a to ni bilo izvedljivo, ker smo bile vabljene izključno samo članice žirije.

Prvih 450 kilometrov vožnje je bilo skorajda sproščujočih, promet je bil umirjen in razmeroma redek, Renegade je imel pohvalno nizko porabo 5,2 litra na 100 kilometrov, na razvpiti autostradi ni bilo niti sledu o podivjanih voznikih, ki bi izsiljevali prednost, vozili povsem mimo predpisov in strdito psovali družinska drevesa ostalim udeležencem v prometu. Nekaj takšnih se je sicer pojavilo med zadnjimi kilometri, ko sem se prebijala skozi že kar zgoščen promet milanske obvoznice in med drugim tudi nekaj trenutkov predolgo obtičala na cestninski postaji, kar je voznika za mano nemudoma spodbudilo k preizkušanju trpežnosti hupe.

V hotelu Sheraton na milanskem letališču Malpensa so me pričakovali med 18. in 20. uro. Na cilj sem prispela par minut čez sedmo zvečer, temperatura zraka pa je bila še vedno le malo pod 10 stopinjami celzija, kar je bilo zame, ki sem se pripeljala iz še vedno zasnežene Ljubljane, pred tem pa s še bolj zasneženega severa države, skoraj poletje. Po prijavi na recepciji sem se namestila v svoji sobi v tretjem nadstropju. Še isti večer naj bi prispele še tri članice žirije, ostale pa naj bi se nam pridružile naslednjega dne. Ko sem preučila sobo, sem se sprehodila po hotelu in si ga ogledala, ravno ko sem se namenila nazaj v sobo, pa me je v dvigalu v angleščini ogovorila ženska: »Hi, are you Ursa?« Presenečeno sem prikimala. Bila je finska kolegica Mervi Varonen, ki je prva prispela v Milano. Na kratko sva poklepetali in ugotovili, da sva v isti skupini jutrišnje predstavitve, nato pa sva se poslovili in se vrnili v sobi, saj je bil vsaj za mano naporen dan, čakal pa nas je pester ponedeljek.

Zbudila sem se zgodaj, se že ob pol sedmih odpravila na zajtrk in se nato pripravila na odhod v Balocco. Ko sem prišla v preddverje, sem tam srečala hrvaško kolegico Ines Brežnjak. Tudi medve sva se prepoznali s pomočjo fotografij na družabnih omrežjih, hitro pa sva ugotovili, da se lahko prav lepo pogovarjava v bratskih jezikih in se povsem dobro razumeva. Ko sta se pridružili še Čehinja Sabina Kvasova in Mervi, nas je kombi odpeljal v Balocco. Na Stellantisovi testni stezi so nam najprej predstavili tehnične podatke in zmogljivosti vozila, zaradi katerega smo prišle v Italijo.

Novi Avenger je kljub električnemu pogonu stoodstotni Jeep. Z dolžino nekaj centimetrov več kot štiri metre je najmanjši model znamke v zgodovini, ohranja pa značilen DNK znamke. Z dosegom 400 km in možnostjo hitrega polnjenja je še vedno primeren za podvige v naravi in brezpotja, kjer omogoča tudi zabavno in dinamično izkušnjo vožnje. Avenger je prvi Jeep s prednjimi pogonskimi kolesi, v standardni opremi pa ima nadzor spusta in sistem Selec-Terrain, ki omogoča izbiro med sedmimi različnimi načini vožnje glede na površino. Odmik od tal je 200 mm, pristopni kot meri 20 stopinj, odhodni pa 32 stopinj, kar predstavlja varno izkušnjo vožnje v vseh vremenskih pogojih in na vseh površinah. Nekaj njegovih zmogljivosti so nam pokazali tudi v praksi, nato pa smo sedle za volan in se odpeljale najprej na običajno asfaltno stezo, nato pa še na brezpotje, kjer smo preizkušale Avengerjeve terenske zmogljivosti.

Na asfaltni stezi je Avenger pokazal svoje spretnosti urbanega avta. Speljevanje je gladko in hitro, kot se za električni avto spodobi, lega na cesti in vodljivost sta pohvalna. Pospešek znaša po tovarniških podatkih 9 sekund, kar za električen avto ni ravno presežek, vendar je v praksi še vedno sprejemljivo živahen, sploh ko se spomnimo, da je njegov glavni atribut vožnja po brezpotju.

To pa je bila tudi njegova naslednja naloga. Na off-road stezi je dal Avenger vse od sebe pri osvajanju blatnega terena in premagovanju globokih kotanj na površini. Pri tem je svoje zmogljivosti pokazal tudi sistem za nadzor oprijema na osnovi zaviranja, ki omogoča nekaj napredka, ko je eno kolo v zraku. Kasneje sem redakcijskim kolegom v šali rekla, da sem se na brezpotju počutila kot doma, samo da v naših krajih temu ne rečemo vožnja po brezpotju, pač pa vožnja po cesti.

S terena so se ubogi Avengerji vrnili blatni od glave do pet, kot se za terence spodobi, me pa smo se najprej še ustavile na kosilu, kjer so se nam pridružile še ostale članice žirije, nato pa so nam na dodatnih predstavitvah podrobneje razkrili pot razvoja in dizajn prvega povsem električnega Jeepa v zgodovini. Marco Montepeloso, vodja proizvodnega načrtovanja, in Daniele Calonaci, glavni oblikovalec, sta opisala filozofijo nastanka ter izzive, ki jih je predstavljalo ohranjanje tradicionalnega Jeepovega DNK-ja v kombinaciji z električnim pogonom.

Pomemben del Avengerjevega kompleta prednosti je funkcionalen dizajn, ki omogoča 360-stopinjsko zaščito s plastičnimi oblogami na najbolj izpostavljenih točkah za preprečevanje vidnih poškodb pri trkih z zelo nizko hitrostjo. V potniški kabini ponujajo odlagalna mesta 34 litrov prostora, kar je dvakrat toliko, kot v večini drugih avtomobilov, prtljažnik pa meri 355 litrov. Svoj namen ima tudi ambientalna osvetlitev, ki ni tam zgolj zaradi estetskega učinka. Horizontalna svetlobna linija čez dolžino armaturne plošče je namenjena zmanjšanju napora oči, diode ob straneh pa pri bočno parkiranem vozilu v mraku opozarjajo ostale udeležence v prometu na odprta vrata.

Sicer pa je Avengerjev značaj živahen in zabaven, kar lahko kupec pokaže tudi z različnimi izbirami barvnih odtenkov, katerih imena izvirajo v naravi, možne pa so tudi različne grafične prilagoditve prednje maske, strehe in pokrova motorja. Nenazadnje so za zabavo z avtom poskrbeli tudi easter eggi, presenečenja, ki so jih oblikovalci skrili na različna mesta v zunanjosti in notranjosti. Eno izmed posebej simpatičnih presenečenj je Daniele Calonaci namenil kot poklon svojemu sinu – v spodnjem kotu vetrobranskega stekla je silhueta fantka, ki s teleskopom opazuje ozvezdje v nasprotnem kotu stekla. Podobnih skritih presenečenj je več kot deset.

Po novinarski konferenci je bil čas še za kavo in kratke vožnje z drugimi Jeepovimi modeli, ekipa pa nam je bila tudi na voljo za intervjuje. Sama sem pred mikrofon in kamero povabila glavnega oblikovalca Danieleja Calonacija in mu zastavila nekaj vprašanj, ki so se mi porodila ob novem Avengerju. Posnetek pogovora si oglejte spodaj.

Popoldne je minilo kot bi mignil in že je bil čas za povratek. Med vožnjo nazaj sem za hipec uzrla tudi nekaj novih modelov s kamuflažo, a ker je fotografiranje znotraj območja steze strogo prepovedano, so edine posnetke zabeležile zgolj moje oči.

Po vrnitvi v hotel sem uredila svoje zapiske in fotografije, objavila par storyjev na družabnih omrežjih, nato pa nas je čakala večerja, kjer se nam je pridružila tudi ekipa Jeep in o novem Avengerju in tudi čem drugem smo lahko poklepetali v bolj sproščenem vzdušju.

Naslednje jutro sem ponovila zajtrkovalno rutino prejšnjega dne, se poslovila od gostiteljev in se odpravila proti domu. Nekoliko mi je bilo žal, da nisem imela časa za postanek in kratek sprehod po Milanu, a sem si to prihranila za drugič. Čeprav nikoli nisem bila kaj prida popotnica in pred tem v Italiji nisem prišla dlje kot do nakupovalnega centra Montedoro pred Trstom, me je med tem kratkim izletom vremensko in značajsko topla dežela prepričala, da jo bom ob prvi priložnosti z veseljem spet obiskala. Mogoče celo z električnim Avengerjem, kdo ve.