Opel Mokka je v drugi generaciji dobila novo podobo, ki zaznamuje novejše Oplove modele, pa tudi nov pogon. Poleg klasične bencinske različice je na voljo tudi povsem električna, ki sem jo preizkušale v zimskih mesecih, a je uspešno kljubovala mrazu.

Sprememba, ki novo Mokko loči od predhodnice, je vidna že na prvi pogled. Prednja maska Visor spominja na zlato obdobje Oplovega oblikovanja, navdih pa so črpali pri legendarni Manti. Črno masko, na kateri najdemo na novo zasnovan Oplov logotip, ki ima zdaj tanjše linije in – kot pravijo pri Oplu – spominja na kos elegantnega ženskega nakita, zaokrožajo novi LED žarometi, lepo pa jo dopolnjuje črna streha, ki jo od preostale karoserije ločuje kromirana letvica ob straneh in daje Mokki značilen videz tudi s strani.

V notranjosti pozornost pritegne pregledno razčlenjena armaturna plošča, ki je sestavljena iz dveh širokih zaslonov, združenih v eno ohišje. Upravljanje informacijsko-zabavnega sistema je intuitivna, kar pomeni, da se že po krajšem seznanjanju nanj tako navadimo, da ga lahko uporabljamo brez preusmerjanja pozornosti od vožnje, še vedno pa so prisotne fizične tipke za najpomembnejše funkcije. Sedi se udobno visoko, preglednost pa tudi ni slaba.

Prava posebnost nove Mokke-e pa se skriva pod pokrovom motorja. Pogon je popolnoma električen, s tem pa je Mokka prvi Oplov model, ki je že ob začetku prodaje ponujal kupcem tako konvencionalen kot tudi električen pogon. Mi se bomo posvetili slednjemu, ki je poganjal tudi mojo sopotnico. Elektromotor razvije moč 100 kW in največji navor 260 Nm. Baterija s kapaciteto 50 kWh zadošča po WLTP za do 324 kilometrov, nova Mokka-e pa podpira tudi možnost hitrega polnjenja. Zaradi nizkih zunanjih temperatur optimalnega dosega seveda nisem dosegla, sem se pa približala 300 kilometrom z enim polnjenjem.

Mokka-e se ponaša s prilagodljivimi matričnimi žarometi s 14 elementi, ki preprečujejo slepljenje drugih voznikov, vozniku pa je na voljo še pester nabor asistenčnih sistemov, kot je na primer prepoznavanje prometnih znakov, pomoč pri ohranjanju voznega pasu, zaznavanje utrujenosti voznika, opozarjanje na nevarnost naleta s samodejnim zaviranjem v sili in zaznavanje pešcev. Pohvalimo še 180-stopinjska vzvratna kamera in pomočnika za samodejno parkiranje, v hladnih dneh pa so bili nepogrešljivi tudi ogrevan volan in sedeži. Voznikov sedež je imel še masažno funkcijo. Ne smemo pozabiti prikupnega morskega psa, ki so ga Oplovi oblikovalci kot easter egg skrili v novejše modele. Njegove lokacije ne bom razkrila, namignem pa, da ga je razmeroma enostavno najti.

Cestne zmogljivosti električne Mokke so pričakovano električno živahne, obenem pa zaradi nizkega težišča avto ponuja prepričljivo stabilnost. Ker lahko izbiramo med različnimi načini vožnje, od varčnega do športnega, sem se večinoma odločala za prvega, da sem vsaj nekoliko odložila obisk električne polnilnice. Tudi če imamo raje športnejšo vožnjo, prav posebej ne bomo pohodili »plina«, ker je hitrost, kot pri večini električarjev, omejena na 150 km/h.

Za električno Mokko v konfiguraciji našega testnega vozila bo potrebno odšteti dobrih 40 tisočakov brez morebitnih popustov in subvencij.