Mali Korejček je na sceno prišel že v drugi polovici prejšnjega desetletja, v začetku lanskega leta pa je dočakal svojo drugo generacijo. Njegova eksistenca že v sami osnovi temelji na elektrifikaciji in trajnostni naravnanosti, kar razkriva tudi njegovo ime. Niro je skovanka iz besed »near zero«, blizu ničle, pri čemer so mišljene ničelne emisije.

V drugi generaciji je dobil Niro drznejše poteze. Sprednja maska je še vedno oblikovana v značilnem dizajnu tigrovega nosu, ki je razširjen od pokrova motorja do blatnika. C-stebriček, v katerega je integrirana zadnjo kombinirana LED-luč v obliki bumeranga, je obarvan v kontrastnem odtenku, v našem primeru črnem, lahko pa bi se odločili tudi za živahnejše odtenke. Na pogled deluje prijetno, odmik od tal je križancu primerno višji, po velikosti pa se umešča med modela Stonic in Sportage.

Notranjost potniške kabine precej spominja na notranjost večjega Sportagea, med drugim tudi zaradi zaslona infotainmenta povezanega z digitalnim zaslonom za volanom v skupnem ohišju. Vozniku je na voljo še tretji zaslon, ki s pomočjo projekcije prikazuje informacije na vetrobranskem steklu. Obsežna digitalizacija se nadaljuje tudi pod infotainment zaslonom, kjer je prilagodljivi kontrolnik, na katerem preklapljamo med funcijo multimedije in klime, kar vpliva na funkcionalnost fizičnega gumba, ki tako služi kot regulator glasnosti ali temperature. Nekoliko moram pograjati le ergonomijo informacijsko-zabavnega zaslona, saj pod njim manjka površina, kamor bi bilo mogoče nasloniti roko med uporabo zaslona. Tako jo moramo držati v zraku brez opore in mimogrede izberemo napačno funkcijo.

Na precej visoki sredinski konzoli je okrogli izbirnik smeri vožnje, ki nadomešča prestavno ročico. V notranjosti so uporabili reciklirana vlakna in okolju prijazna barvo brez benzena, toluena in ksilena. Bio-umetno usnje je narejeno iz surovin, pridobljenih iz listov evkaliptusa. V splošnem ponuja potniška kabina zavidljivo raven udobja tako vozniku, kot tudi potnikom, celo tistim na zadnjih sedežih. Prtljažnik ima 451 litrov osnovne prostornine, s podrtjem sedežev pa jo lahko povečmo na 1.445 litrov.

V duhu imena, ki razkriva njegovo nagnjenost k čim nižjim emisijam, in trajnostno naravnane notranjosti je tudi pogon. Pričujoči Kia Niro je samopolnilni hibrid, kar pomeni, da 1,6-litrskemu bencinskemu motorju pomaga še elektromotor, ki ga napaja litij-ionska baterija s kapaciteto 1,32 kWh. S skupnimi močmi tako dosežeta 103 kW moči, hitrost pa je elektronsko omejena na 165 km/h. Poraba je pohvalno nizka in jo zlahka obdržimo pri slabih 5 l/100 km.

Kia Niro je eden tistih avtomobilov, ki te ne osupnejo že ob prvem srečanju. Deluje subtilno in skromno, ampak ko ga človek pobliže spozna, razume, s čim je prepričal mednarodno žirijo avtomobilističnih novinark, da so mu podelile naziv letošnjega zmagovalca. Če od avta pričakujemo zanesljivega sopotnika, v katerega lahko dovolj udobno natovorimo družino in prtljago ali večji nakup, ki ne bo onesnaževal okolja bolj, kot je nujno, vseeno pa ponujal vse, kar imajo tudi požrešnejši tekmeci, bo Niro pravšnja izbira. Ponuja pa tudi solidno razmerje »vrednosti za denar« - opisani paket funkcij in zmožnosti je lahko naš že za dobrih 30 tisočakov, v enaki konfiguraciji, kot jo je imel naš tokratni prijateljček, pa je zanj potrebno odšteti manj kot 38.000 evrov.