Najprej nekaj besed o Pumi. Posebna izdaja Vivid Ruby se je Fordovi ponudbi malega križanca pridružila z namenom napraviti prikupno Mucko še privlačnejšo in tudi nekoliko bolj po meri nežnejšega spola. Barva karoserije Vivid Ruby je nadgradnja klasične Fordove barve Hot Magenta, njena posebnost pa je, da ponoči deluje globoko temno rdeča, v sončni svetlobi pa pridejo do izraza njeni rubinasti odtenki. Dopolnjuje jo črtna strenha in posebna izvedba 18-palčnih platišč. Rubinasta tema se v obliki okrasnih šivov nadaljuje tudi v notranjosti. Z impozantno vijoličasto podobo je bila Ruby, kot sem poimenovala svojo Pumico, idealna spremljevalka v dneh, ko so police trgovin preplavili rožnati izdelki v duhu Barbiemanije, z njo pa sem načrtovala tudi ogled menda kultnega filma, a zaradi višje sile do tega potem ni prišlo.

Me je pa Ruby odpeljala nekam drugam. Po končanem svetovnem prvenstvu ženskih košarkarskih članskih reprezentanc se je v Turčiji začelo še evropsko prvenstvo mlajših selekcij, ki je bilo zame nekoliko bolj posebno. V kategoriji deklet do 18 let je namreč slovenske barve zastopala tudi nekdanja soigralka moje hčerke in njena prijateljica Ula Krenk, skupaj z ekipo pa je osvojila naslov prvakinj. Zmaga je bila zanjo sicer grenko sladka, saj se je že v začetku prvenstva poškodovala. S Pumo – Ruby sva jo obiskali prav v dneh, ko je okrevala po operaciji kolena zaradi poškodbe, ki jo je pahnila v neprostovoljni počitek, v mesecih okrevanja pa bo po drugi strani našla čas tudi za nov, pomemben korak v življenju.

Ula je za oranžno žogo prijela v tretjem razredu osnovne šole, ko je v njenem domačem Košarkarskem klubu Dravograd ravno začela nastajati dekliška ekipa. Trener je kmalu prepoznal njen potencial in kmalu je začela sodelovati s celjskim košarkarskim klubom, odprla pa so se ji tudi vrata v reprezentanco mlajših kategorij. Konec osnovne šole je pomenil slovo od domačega kluba in vsaj delno selitev v Celje, kjer se je vpisala v športni oddelek gimnazije. V minulem šolskem letu je končala drugi letnik. V šoli imajo veliko posluha za njeno športno pot in ji omogočajo usklajevanje obveznosti. »Ponavadi imam trikrat na teden treninge dopoldne, v času pouka ali še pred poukom, predvsem kondicijske in individualne treninge, potem sem čez dan v šoli, po pouku pa so še uro in pol do dve uri treningi v dvorani, med vikendi pa so tekme. Potrebno si je znati razporediti čas za košarko, šolo in počitek. V šoli imajo veliko razumevanja za to.«

»Letošnje evropsko prvenstvo je poskrbelo za moj najlepši trenutek v košarki, pa tudi za najtežjega. Najtežji je bil brez dvoma trenutek, ko sem se na prvi tekmi poškodovala in sem vedela, da ne bom mogla pomagati dekletom na nadaljnih tekmah. Najlepši trenutek pa je bil zmaga, čeprav z grenkim priokusom, ker nisem bila neposredno na igrišču,« pripoveduje o letošnjih julijskih dneh v Turčiji. A tudi težki trenutki je ne odvrnejo od športa, ki ji je pri srcu. »Nikoli nisem pomislila, da bi nehala trenirati. Pride kak dan, ko se ti ne ljubi, ampak potem se spomniš, kakšne ovire si že premagal in kaj vse si že dosegel, pa te to vleče naprej. Letošnji evropski pokal je res nekaj posebnega, vendar je vsaka zmaga, vsako osvojeno priznanje, posebno, v vsako je vloženega veliko truda in vsako je povezano z določenimi dogodki in spomini. Vsak pokal, vsaka medalja ti nekaj pomeni in je nemogoče izbrati najljubšega.«

Danes je košarka osrednji del Ulinega življenja, toda pred leti, preden je odkrila šport, pa je bila njena velika strast nekaj povsem drugačnega – Barbie punčke. »Že kot majhna deklica sem se zelo rada igrala z njimi. Imela sem celo dvonadstropno hišico z dvigalom, bazen, avto, konja, motor in še marsikaj. Pravzaprav sem imela cel mali Barbie svet. V sobi sem preživela več ur in se igrala. Nikoli nisem zares zbirala barbik vendar sem jih imela tako rada, da so mi jih moji bližnji kot darilo podarili ob vsaki priložnosti in tako je zbirka skozi leta postajala vedno večja in večja. Seveda imam vse še vedno skrbno spravljeno.« Letošnje Barbie poletje je tako povsem po meri mlade košarkašice, čeprav ji je poškodba prekrižala načrte. Bo pa zato priložnost, za uresničenje nekih drugih načrtov.

»Letos jeseni nameravam opraviti vozniški izpit. Ravno zaradi mojih aktivnosti, treningov in šole bo zelo praktično, da bom imela izpit in avto, saj bom tako bolj mobilna. Zelo se že veselim opravljanja izpita. Kot majhna sem vedno želela imeti avto z rožicami, sedaj pa nimam ravno najljubšega avtomobila,« mi zaupa. Ob njenih besedah si ne morem kaj, da je ne bi kar videla za volanom Pume, ki se mi zdi kot nalašč za aktivno mlado dekle.

Vijolična Vivid Ruby je ravno pravšnjega videza za ljubiteljico Barbie sveta, obenem pa prinaša bogat  paket opreme brez pretirane digitalizacije potniške kabine, ki bi voznici začetnici odvračala pozornost in ji delala preglavice. Za varno vožnjo skrbi širok spekter asistenčnih sistemov, od LED projektorskih žarometov s halogenskimi dolgimi lučmi in samodejnim preklapljanjem med zasenčenim in dolgim snopom, prepoznavanje prometnih znakov, opozorilo na menjavo pasu in nepogrešljiva vzvratna kamera s prednjimi in zadnjimi parkirnimi senzorji.

Za košarkašico je nadvse priročen tudi velik prtljažnik, pod katerim se v Pumi skriva Megabox, uporabna banjica, kamor lahko spravimo bodisi mokra oblačila in brisače po kopanju, bodisi umazane pohodne čevlje, po uporabi pa jo lahko preprosto izperemo s pomočjo odtoka na dnu.

Puma je očarala tudi Ulinega očeta. Njegovo pozornost je najprej vzbudil prednji del, ki ga je spominjal na Porschejeve modele, pohvalil pa je tudi Fordovo edinstveno funkcijo MyKey, ki omogoča lastniku vozila, da oddaljeno upravlja z določenimi funkcijami avtomobila in nadzira njegovo uporabo tudi takrat, ko ni sam za volanom. Starši lahko na ta način svojemu najstniku omejijo hitrost vozila in vključijo določena opozorila, ki spodbujajo in krepijo dobre vozniške navade.

Ula se v teh dneh pripravlja na skok v novo šolsko leto, Ruby Puma pa se je že odpravila novim dogodivščinam naproti. Ne vem, ali bo Ula po tem, ko bo opravila vozniški izpit, kdaj sedla za volan Fordovega malega križanca, bi ji pa to sama iz lastnih izkušenj vsekakor priporočala.