Zares živiš, ko ti uspe uresničiti vsaj del svojih sanj. Od kod ime kluba Drift Dreams Klub (DDK), ki je trenutno največji klub za driftanje v Sloveniji? Kaj ga je navdihnilo?

DDK ja nastal po zaslugi deseterice zanesenjakov v garaži enega od ustanoviteljev. Ideja se nam je porodila leta 2023, odločbo o vpisu smo prejeli istega leta sredi decembra, z delovanjem pa smo začeli po novem letu. Poimenovanje izraža entuziazem, navdušenje, ki te zajame med driftanjem. Slednje po slovensko opisujemo kot nadzorovano drsenje z avtomobilom, le ene druge besede v slovenščini nimamo. (Naš nekdanji avtomobilski novinarski kolega Dušan Lukič je drift že pred časom domiselno in zabavno poimenoval Mojca Pošrekulja.) Sam sicer nisem nikoli driftal in tudi zdaj ne.

Kdaj in zakaj se je torej rodilo vaše navdušenje nad driftanjem?

Z ženo imava sinova in mlajši se je v driftanju želel izkusiti za svoj 15. rojstni dan. Na Viču v Ljubljani smo našli to možnost in mu podarili uro vožnje z inštruktorjem. Čez petnajst minut se je avto ustavil sredi proge, inštruktor je prišel iz avta in rekel: »Pa saj poba že zna!« (smeh)

Naraven talent?

Ja in od takrat naprej smo vsi pečeni.

Vaš sin, o katerem govorite, je zdaj enaindvajsetletni Žan Ogrin. Mu gre dobro?

Letošnjo sezono je izpustil, ker je imel nesrečo. Na zadnji, četrti dirki državnega prvenstva pa bo nastopil. Na lanski poskusni dirki je bil v konkurenci 34 tekmovalcev iz treh držav četrti. Prav na podlagi te dirke, ki smo jo organizirali skupaj z Zvezo za avto šport (AŠ) Slovenije, je potem Peter Žvan sestavili pravilnike, temelj za letošnje prvo pravo državno prvenstvo.

Ali se je med nesrečo poškodoval?

K sreči ne, tudi zato, ker driftanje pri nas velja za nizko hitrostni šport s povprečno hitrostjo 50 do 60 km/h; denimo v Ameriki so višje hitrosti in drugačni avti. Žanov beemve pa je bil precej poškodovan – od zaščitne kletke do školjke. Popravilo je bilo zato dolgotrajno.

Kaj pa se je zgodilo?

Prehiteval je tam, kjer načeloma ne bi smel. Mladost norost. (nasmeh)

Starejšega sina pa driftanje ne mika?

Poskusil je, pa mu ni odgovarjalo.

Koliko članov je v klubu DDK?
Članov je 127, od tega je kar 89 voznikov s svojimi avti – bodisi z dirkalniki bodisi z ustrezno predelanimi serijskimi vozili. Med člani so večinoma Slovenci, poleg teh pa še Avstrijci, Italijani, Hrvati in  Srbi. Starost driftarjev je od 14 let navzgor. Med njimi so tudi tri ženske, stare od 20 do 30 let.

Koliko te stane, če si želiš začeti ukvarjati s tem?

Driftanje je med najcenejšimi avtošporti. Kupiš denimo starega beemveja e36 ali e46 z letnikom od 1990 do 2000, zvariš difrencial, na spletu pa imaš na voljo vse komponente za driftanje. Na ta način je mogoče začeti že s tri tisoč evri stroškov. 

Kaj pa pnevmatike? Verjetno se zelo hitro obrabijo?

Ja, prav zato imajo driftarji na treningih pogosto na avtih rabljene gume. Na tekmovanjih pa so nove, posebej izdelane za driftanje. Imajo majhen odstotek negativnega profila in visoko raven oprijema.

V čem se driftanje kot šport razlikuje od driftanja po navadni cesti oziroma kjer koli?

Kultura driftanja in šport se v določenih segmentih pokrivata. Fantje nimajo prostora za driftanje in se zato podajo na rondoje, v garažne hiše, na parkirišča in ceste. Ta kultura je razvita po vsem svetu. Gre za posebne ljudi. To se kaže tudi v tem, kako si avte pogosto uredijo popolnoma po svoje. Kar zadeva športno driftanje, pa se to izvaja izključno na zaprtih stezah oziroma poligonih in na podlagi natančno določenih pravil.

Kako je s telesno pripravljenostjo? Mora biti ta vrhunska, kot denimo pri dirkačih F1, kjer tekmovalci med drugim pazijo na telesno težo?

Ne. Bistveno je, da zna voznik kontrolirati več segmentov vožnje hkrati. Gre za neke vrste multitasking. Istočasno moraš obvladati volan, zavoro, sklopko in plin.

Torej gre za tehnično mojstrstvo?

Tako je, telesna pripravljenost torej ni na prvem mestu. Denimo aktualni prvak v driftanju Drift Masters, Irec Conor Shanahan ni prav lahek. Driftanje je tudi edini avtošport, kjer na tekmi ne šteje čas, ampak ocena sodnikov glede na predhodno podane smernice. Pritožb imamo zelo malo, ko pa so, si pomagamo nesoglasja razrešiti tudi s posnetki dronov.

Kako bi vi opisali, v čem je glavni čar driftanja? Zakaj je ta disciplina tako zanimiva?

Gre v prvi vrsti za adrenalin, edinstvene občutke, ki jih doživiš med drsenjem. Pa seveda, ko dosežeš častivreden trenutek, ko ti kot vozniku uspe avto usmeriti tako, da le malo podrsa rob oziroma ograjo proge ali se v ovinek pripelješ v japonskem stilu – z zadkom avta. Tudi sin je posebej navdušen nad tem. (Urednik doda, da se mu zdi bistvo in lepota driftanja to, da se zdi skregano s temelji fizike in sogovornik se strinja.) To je edini avtošport, kje je vse kontra – na dober način.

Zakaj se včasih za avtom pojavi dim, kar seveda še poveča privlačnost te discipline?

Dim nastane zaradi razlike v hitrosti, denimo na tekmovanju, kjer avto vozi 80 km/h, je hkrati hitrost na zadnjih pogonskih pnevmatikah 150 km/h.

11. in 12. oktobra se bo na poligonu v Logatcu odvilo prvo slovensko državno prvenstvo v driftanju v dveh divizijah; v soboto bodo kvalifikacije, dan pozneje pa finalna tekma. Zakaj šele zdaj?

Tudi driftanje kot šport je mlada, celo najmlajša kategorija v avto športu. FIA ga je v svoje vrste sprejela šele leta 2019.

Kje in kdaj se je sploh rodilo driftanje?

V 70. letih preteklega stoletja. Takrat je to tehniko prvi uporabil Japonec Kunimitsu Takahaši, nekdanji motorist.

Kako je vašemu klubu uspelo dobiti zeleno luč za organizacijo državnega prvenstva?

Najprej smo morali biti člani panožne zveze, nato pa smo ogromno dela vložili v izdelavo pravilnikov, tehničnih in sodniških. Tukaj nam je ogromno pomagal član in gonilna sila našega kluba Peter Žvan, nekdanji dirkač v driftanju, sodnik in športni funkcionar. V zeleni knjigi AŠ Slovenije tako poleg drugih stalnih disciplin od rallyja, gorskih in krožnih dirk, avtokrosa, starodobnikov in električnih vozil letos prvič najdete tudi driftanje. Ob tem bi se rad zahvalil vsem članom, podpornikom in pokroviteljem.

Koliko znaša vstopnina za ogled državnega prvenstva in kakšna je časovnica?

Cena za karto za kvalifikacije v soboto, kjer bo med treningi med 10. in 13. uro na voljo tudi vožnja z drift taksijem, sicer pa dogajanje traja vse do 20. ure, se začne pri osmih evrih. Za ogled finalne dirke s posebej atraktivnimi tandemskimi vožnjami, ki se prav tako odvija od jutra do večera, za kratek čas pa se je vmes mogoče voziti tudi z drift taksiji, so karte prek Eventima v predprodaji 16 evrov. 

Kaj pa štartnina?

150 evrov na vozilo.

Za koga od tekmovalcev verjamete, da se lahko uvrsti na stopničke?

Drift je zelo nepredvidljiv šport in ena sama majhna napaka te lahko stane dobre uvrstitve, pa še avto mora zdržati (smeh). Verjamem, da bodo na tekmi borbe do zadnjega diha in težko je napovedati zmagovalca. V prvenstvu ima glede na razpored po točkah v Diviziji 1 trenutno največ možnosti za stopničke Martin Grošelj (232), sledijo mu Jure Primožič (172), Marko Brdek (152) in Miha Kugonič (93). V Diviziji 2 bo na stopničkah verjetno stal Erik Jankovič (360), tik za njim pa so Martin Grošelj (252), Lukas Dobias (220) in Gregor Kukec (126). Že res, da je mogoče dobiti največ 120 točk, a kljub temu se lahko vrstni red spremeni.

Ste v odboru za nastanek večnamenskega poligona v Sloveniji. Žalostno dejstvo je, da Slovenija še vedno nima niti enega uradnega dirkališča. Zakaj? Kako ga dobiti?

To je v največji meri odvisno od države, malo pa je kriva tudi majhnost države.

Torej morate tudi za tekme poligon najeti? Kaj pa za treninge?

Prav tako. Za povprečno štiri treninge na leto moramo poligon vedno najeti, cena pa se začne pri tisočaku in več. Vse plačamo s članarinami.

Vsega tudi ni treba vedno zgraditi na novo in uničevati posebej v mestih nepogrešljive zelene površine. Ali je morda kje že na voljo kakšen primeren prostor za driftanje?

Seveda, za drift potrebuješ le eno malo večje parkirišče. En prav zares primeren poligon je že v okviru parkirišč pri Snagi na Viču. Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću še nismo pisali, a je to v našem načrtu, vsaj kar zadeva sezono prihodnje leto, ko si zaradi večjega števila članov želimo organizirati še več tekem.