Isabelle Galmiche se je zapisala v zgodovino, ko je s Fordovo Pumo Hybrid Rally1 skupaj s Sebastienom Loebom zmagala na rallyju Monte Carlo. Po impresivnem dosežku je ekskluzivno za Ford spregovorila o svoji ljubezni do hitrosti, tekmovanju v športu, v katerem prevladujejo moški, in o tem, kako pomembno je slediti svojim sanjam.
Isabelle Galmiche je prva ženska sovoznica, ki je po 25 letih zmagala na dirki svetovnega prvenstva v rallyju. Ob zmagi so jo zato pričakovano prevzela močna čustva. »Iskreno povedano so čustva in občutki pravzaprav skoraj neopisljivi, saj sem bila vedno strastna ljubiteljica relija. In še vedno trdim, da je bila udeležba na rallyju Monte Carlo s Sebastienom Loebom nekaj, česar nisem pričakovala. To, kar se mi je zgodilo, je odlično! V skritem kotičku misli sem si rekla, da lahko s tem novim avtomobilom in Sebastienom dosežemo dober rezultat. Odlično je bilo živeti to pustolovščino z njim. Pričakovala sem, da bomo dosegli dober rezultat, vendar ne nujno, da bomo zmagali. Še vedno ne morem verjeti, zelo sem vesela. To je bil moj prvi rally s Sebastienom Loebom, zato sem bila že zaradi tega zelo navdušena. Zmagati pa je preprosto čudovito. To je nepopisno.«
Kadar ni za volanom, poučuje. Že 25 let je namreč zaposlena kot učiteljica matematike v Centru za usposabljanje vajencev, podjetju pa je hvaležna za podporo in pomoč pri doseganju njenih ciljev. »Omogočili so mi, da živim svojo strast in mi zagotovili prost čas, ko sem ga potrebovala. Seveda je bilo vse dobro organizirano, a še vedno je bilo to podjetje tisto, ki mi je omogočilo, da sem se udeležila rallyjev. In moje življenje se je vedno vrtelo okoli njih, vsi moji dopusti, moji vikendi. Vem, da vsi ne morejo živeti v skladu s svojimi strastmi. Sama sem pri svojem delu izpolnjena, moja služba mi je zelo všeč, poleg tega pa že leta lahko živim svojo strast, zato je to res super.«
Hitrost jo je privlačila že od nekdaj, s pomočjo ljubezni pa ji je uspelo želje tudi uresničiti. »Sprva sem si želela postati voznica, potem pa sem spoznala svojega partnerja Laurenta, ki se je ravno začel ukvarjati z rallyjem, in ponudil mi je priložnost, da postanem njegova sovoznica. Tako sem od leta 1995 sovoznica. Verjamem, da talent pride z izkušnjami. V rallyju sem zelo angažirana. Sodelovala sem v Citroënovem programu Formules de Promotion, kar je bila nekakšna mala šola rallyja. Omogočil mi je, da sem se družila z veliko sovozniki, se naučila veliko stvari in sodelovala v različnih prvenstvih. Ne vem, ali sem nadarjena. Vem le, da sem zelo strastna in da v to, kar počnem, vlagam veliko truda.«
Zaveda pa se, da mora imeti sovoznik ali sovoznica določene lastnosti, da lahko svojo nalogo uspešno opravlja. »Mislim, da se moraš znati zelo zbrati. Moraš biti tudi zelo prilagodljiv in obenem trmast, želeti si moraš stvari narediti dobro, všeč ti morata biti vznemirjenje zaradi vožnje in hitrost. Včasih je to odvisno od terena, saj nas v avtomobilih veliko premetava. A meni je všeč.«
In kakšno je njeno najpomembnejše sporočilo navijačem? »Sem dokaz, da morate vedno slediti svojim sanjam in ne smete nikoli obupati. To, kar se mi je zgodilo, se ni zgodilo po naključju, to je gotovo, to je bila posledica številnih stvari in to so bile res sanje, ponavljam. In tudi če si starejši – svojo prvo zmago v WRC sem dosegla nekoliko pozno, a to ni pomembno.«
Vir: Ford
Prijava omogoča lažje komentiranje.