Hedy se je rodila leta 1914 na Dunaju kot Hedwig Eva Maria Kiesler. Že kot najstnico jo je odkril producent Max Reinhardt in jo odpeljal v Berlin, kjer je postala igralka. Kasneje je zaigrala v več filmih, med katerimi je najbolj znan Ekstaza, kontroverzen zaradi erotičnih prizorov. Konec leta 1933 se je poročila z bogatim industrialcem Friedrichom Mandlom, ki je izdeloval orožje. V zakonu ni bila srečna, saj je bil mož izrazito posesiven do nje in jo je imel predvsem za trofejo, se je pa kot njegova spremljevalka na sestankih z inženirji ter poslovnimi partnerji seznanila s tehniko, za katero je očitno imela prirojen talent.

Do leta 1937 je postal njen zakon nevzdržen, zato je možu pobegnila najprej v Pariz, nato pa v London, kjer jo je odkril iskalec talentov Louis B. Mayer in jo pripeljal v Hollywood. Tam je nemudoma zaslovela, prijel pa se je je tudi sloves najlepše ženske na svetu. Še vedno pa je gojila močno strast do mehanike in inženirstva. Tolikšno, da si je v svoji hiši uredila inženirski studio z vso potrebno opremo in obilom strokovne literature. Ob začetku druge svetovne vojne je želela svoje znanje uporabiti v pomoč vojski in ob poročilih o nemških podmornicah, ki so napadale ladje v Atlantiku, je začela raziskovati možnosti razvoja tehnologije torpeda.

Njeno srečanje s komponistom Georgeom Antheilom, ki je eksperimentiral z avtomatiziranim upravljanjem glasbil, je botrovalo zamisli frekvenčnega preskakovanja. Z dotedanjo tehnologijo je bilo namreč mogoče radijsko vodene torpede zlahka zaznati in motiti z oddajanjem motenj na frekvenci kontrolnega signala, zaradi česar je torpedo zašel s poti. Frekvenčno preskovanjeje v bistvu služilo šifriranju kontrolnega signala, ker je bilo nemogoče, da bi tarča skenirala in motila vse frekvence.

Lamarrjeva in Antheil sta patentirala svoj izum 11. avgusta 1942, vendar ameriške mornarice ni zanimala uporaba njune prelomne tehnologije vse do leta 1962, ko so jo uporabili na vojaških ladjah med kubansko krizo.

Koncept frekvenčnega preskakovanja služi kot osnova za komunikacijsko tehnologijo razširjenega spektra, ki se uporablja v napravah GPS, Wi-Fi in Bluetooth. Žal je bila vloga Hedy Lamarr pri njenem razvoju v veliki meri spregledana. Njena prizadevanja so bila prepoznana šele leta 1997, ko ji je fundacija Electronic Frontier Foundation podelila nagrado za dosežke v tehnološkem razvoju. Hedy Lamarr je umrla leta 2000 v starosti 85 let, leta 2014 pa je bila posthumno sprejeta v Državno dvorano slavnih izumiteljev zaradi njenega izuma skrivnega komunikacijskega sistema.