Preden se zgrozimo nad šovinističnimi konotacijami, moramo poudariti, da je šlo za zamisel avta, ki so ga zasnovale ženske za ženske. Volvo je namreč oktobra 2001 sestavil ekipo oblikovalk, ki se je spopadla z izzivom ergonomije avta s perspektive ženske voznice. Že vse od 1980-ih se je švedski avtomobilski proizvajalec pri razvoju novih modelov posvetoval z referenčno skupino žensk, da bi lažje naslovil zahteve voznic, saj je med kupci njihovih avtomobilov delež žensk vse bolj naraščal. Raziskave so pokazale, da ženske, ki kupujejo avtomobile v prestižnem segmentu, iščejo podobne kvalitete na področju zmogljivosti, prestiža in stila kot moški, poleg tega pa si želijo še več: domiselne rešitve shranjevanja, enostaven vstop in izstop, dobro preglednost, minimalno vzdrževanje, enostavno parkiranje in veliko možnosti osebne prilagoditve vozila.

Na prelomu tisočletja se je tako pojavila pobuda za osnovanje ekipe vodstvenih delavk in strokovnjakinj, ki bi oblikovale avto po meri žensk. Strokovnjakinje, ki so sodelovale v različnih fazah razvoja avtomobila, so bile Maria Widell Christiansen, Eva-Lisa Andersson, Elna Holmberg, Maria Uggla, Camilla Palmertz, Cynthia Charwick, Anna Rosén, Lena Ekelund in Tatiana Butovitsch Temm. Po dveh letih in pol so leta 2004 na ženevskem avtomobilskem salonu predstavili  Volvo YCC oziroma Your Concept Car. Narejen je bil tako, da je izpolnjeval specifične zahteve in potrebe voznic.

Navzven je bil avto videti kot nekoliko futurističen štirisedežni kupe. Njegova nenavadna posebnost je bila, da ni imel snemljivega pokrova motorja in ni omogočal dostopa do pogonskega sklopa. Za kakršnekoli servisne posege je bilo potrebno odstraniti celoten prednji del avtomobila, kar naj bi po možnosti izvedli v delavnici z ustrezno opremo in dovolj prostora. Pogosti servisi niso bili predvideni, saj je bil motor zasnovan tako, da je potreboval menjavo olja le na vsakih 50.000 kilometrov, če pa bi avto potreboval kakršnokoli popravilo, je poslal avtomatsko radijsko sporočilo na servis.

Posebnost avta je bila tudi odsotnost pokrovčkov rezervoarja za gorivo in posode za tekočino za vetrobransko steklo. Raziskava, ki jo je opravil Volvo, je med drugim namreč pokazala, da se ženskam zdijo tovrstni pokrovčki huda nadlega. Avto je imel tudi run-flat pnevmatike, podobne, kot jih imajo oklepniki, ki bi omogočale vožnjo do vulkanizerja po predrtju gume, da je ne bi bilo potrebno zamenjati na kraju samem.

V avto se je vstopalo skozi dvoje vrat v obliki ptičjih peruti, do prtljažnega prostora pa se je dosstopalo skozi navzgor odpirajoča kombilimuzinska vrata. Vsa tri vrata so bila motorizirana za vstop z brezkontaktnim ključem. Ob pritisku na edini gumb na ključu so se avtomatsko odprla najbližja vrata, kar je omogočalo lažji vstop za nekoga s polnimi rokami.

Notranjost je bila zasnovana v duhu estetike in s ciljem čim več odlagalnih površin in shranjevalnih mest. Vse tekstilne površine so bile snemljive, kar je omogočalo enostavne spremembe barvnih kombinacij in različnih tekstur. Vzglavniki so bili zasnovani z upoštevanjem ženskih pričesk in so imeli vdolbine za čop. Prestavna ročica in ročna zavora sta bili umaknjeni s sredinske konzole, kar je voznici in potnici na prednjem sedežu omogočilo lažji dostop do predalov v armaturni plošči.

Zadnji sedež se je lahko zložil, kar je voznici omogočiloo spraviti dokaj velik predmet v avto tudi brez odpiranja prtljažnih vrat. Odbijači in obloge karoserije so bili izdelani iz trpežnih materialov, odpornih na udrtine. Za pogon je skrbel varčen in močan hibridni petvaljnik, ki je proizvajal 160 kW moči.

Po predstavitvi je bil koncept deležen precejšnje pozornosti, tudi negativne. Marsikdo je menil, da zamisel o neodstranljivem pokrovu motorja in funkcija pomoči pri parkiranju prikazuje ženske kot neumne. »To se nam je zdelo nenavadno, saj v avto dodamo določeno funkcijo zato, da si z njo olajšamo življenje, ne pa zato, ker ne bi znali upravljati avta brez nje,« je odziv komentirala Tatiana Butovitsch Temm. »Z enako logiko bi tako lahko rekli, da je moški izumil avtomatski menjalnik, ker ni znal uporabljati ročnega.«

Koncept sicer nikoli ni bil predviden za serijsko proizvodnjo, je pa v serijske modele našlo pot kar 22 funkcij, ki so bili prvič uporabljeni v avtomobilu za ženske. Še več, izkazalo se je, da so funkcije YCC enako priljubljene pri ženskah in moških, le v različnem vrstnem redu.

»Nazadnje se je izkazalo, da smo razvile avto za vsakogar,« je povzela Camilla Palmertz. »S tem projektom nismo izključile moških. Predvsem je šlo za to, da smo v razvoj avtomobila vključile ženske.«

V letih, ki so sledila, so proizvajalci avtomobilov začeli vse bolj priznavati vlogo žensk pri nakupu avta in nanje tudi usmerjati trženjske pristope. A kljub majhnim zmagam so ženske v avtomobilskem svetu še vedno močno zapostavljenje, tako kot potrošnice in uporabnice, kot tudi kot strokovnjakinje.