A pojdimo po vrsti. Najmanjši Volvo je luč sveta ugledal junija lani in pozno jeseni se je na kratko prišel pokazat v Slovenijo. Nekaj mesecev kasneje smo ga žirantke strokovne žirije Svetovni avto leta po izboru žensk (Women's World Car Of The Year, WWCOTY) prepoznale kot najboljšega v svoji kategoriji. Da smo mu podelile naziv zmagovalca med družinskimi avtomobili, kjer je imel hudo konkurenco, ženske, ki se poklicno ukvarjamo z avtomobili, ni niti malo presenetljivo. Volvo EX30 je skupek sodobnih tehnologij in najnovejših smernic avtomobilskega oblikovanja, ponaša pa se tudi s široko uporabnostjo. Za piko na i je še zabaven.

Na prvi pogled deluje nekoliko skromno. Kompaktne dimenzije (4,23 m dolžine, dobra 2 metra širine in 1,55 m višine) in škatlasta oblika nakazujejo, da gre za majhnega križanca, zaprta sprednja maska pa razkriva, da ga poganja elektrika. Moj testni EX30 je nosil zanimivo barvno Cloud Blue, za katero sem skoraj ves teden mislila, da je bela. Šele ko sem ga dobro pogledala pri ustrezni svetlobi in v družbi drugega belega avtomobila, sem opazila, da je odtenek pravzaprav zelo nežno moder. Modri oblaček. Ime, ki se mu poda, kot bomo izvedeli. Njegova drugačnost in nenavadnost pa se pokaže pravzaprav že v trenutku, ko vzamemo v roke ključ. Ta ni podoben običajnemu ključu, je samo majhna črna škatlica, ki jo za odklepanje ali zaklepanje avtomobila prislonimo na določeno mesto na vratih ob B stebričku.

A diskretna in nevpadljiva zunanjost skriva precej presenetljivo notranjost. Tako tisto v potniški kabini kot tudi tisto pod motornim pokrovom. Za začetek, ko odpremo vrata, nas pričaka nadvse všečen ambient, v našem primeru je šlo za opremo notranjosti Breeze. Mojo pozornost je najprej pritegnila obroba armaturne plošče in vrat v teksturiranem videzu majhnih delcev, ki spominja na kamnite ali betonske vzorce, bila pa mi je precej bolj všeč od različnih oblog v videzu lesa, pri katerih se vedno sprašujem, zakaj hoče avto izgledati kot brunarica. Oblazinjenje v svetlo sivih in belih odtenkih daje zračen in prostoren videz, ki ga še dodatno podpre ogromna panoramska streha. Občutek prostornosti daje tudi premišljena izbira podrobnosti in razporeditve opreme. Tako je denimo pred prednjima sedežema odprt prostor, sredinska konzola se praktično zaključi z naslonom za roko, iz katerega lahko sicer izvlečemo predal z odlagalnimi površinami in držalom za pijačo, oziroma se v sprednjem delu proti armaturni plošči zniža skoraj do tal. Omeniti velja, da je velik del notranjosti narejen iz reciklirane odpadne plastike, kar pomaga znatno znižati ogljični odtis avta med njegovo proizvodnjo.

Na sredini armaturne plošče je velik navpičen zaslon na dotik, ki je obenem edini zaslon v avtomobilu. Dobesedno edini, saj za volanom, kjer smo vajeni merilnikov hitrosti in digitalnih plošč, ni ničesar. Vse podatke, ki jih potrebujemo med vožnjo, najdemo na zaslonu na sredini, kar sicer zahteva kanček privajanja. Enako velja tudi za odsotnost gumbov. Najdemo jih le na sredinski konzoli, kjer sta dva gumba za odpiranje in zapiranje oken ter tretji gumb, ki služi izbiri med prednjimi in zadnjimi okni. Vse ostalo upravljamo na zaslonu infotainmenta, kjer med drugim odpremo tudi predal, ki ni pred sopotnikovim sedežem, kot bi pričakovali, pač pa pred sredinsko konzolo. Tudi prtljažnik odpremo z ukazom na zaslonu, tam tudi upravljamo s polnjenjem avta in ga, ko se pripeljemo na cilj, tudi ugasnemo. Infotainment je opremljen z Googlovim asistentom, zato si lahko pri določenih funkcijah pomagamo tudi z glasovnimi ukazi – recimo za znižanje glasnosti radia in podobno, brezžično pa lahko z njim povežemo tudi svoj pametni telefon. Ne smemo spregledati zvočnika Harman Kardon, ki je namesto simetrične razporeditve levo in desno nameščen čez celotno širino armaturne plošče in zagotavlja odlično zvočno izkušnjo.

Lahko bi še nadaljevala o digitalizirani notranjosti, a nas čaka še nekaj točk. Počutje za volanom je več kot prijetno. Volan, ob katerem je še ročica za izbiro smeri vožnje, lepo sede v dlani, sedeži pa so zelo udobni. Ob strani sopotnikovega sedeža je še miniaturen všitek, švedska zastavica, ki barvno popestri sicer pastelno notranjost. Potniki na zadnjih sedežih imajo presenetljivo veliko prostora glede na kompaktne dimenzije in električni pogon, na voljo pa jim je tudi ločena klimatska naprava in odlagalno mesto za telefon.

Vožnja je poglavje zase. Električno srce malega EX30 se ponaša z močjo 315 kW, kar v prevodu pomeni 428 konjev, navor pa znaša kar 543 Nm. Moč proizvajata dva motorja, ki poganjata oba kolesna para za štirikolesni pogon. Takšna kombinacija pomeni, da potrebuje zavidljivih 3,6 sekunde, da doseže hitrost 100 km/h. Njegova najvišja hitrost je omejena, kot pri vseh električnih avtomobilih, a je omejitev postavljena precej višje, šele pri 180 km/h. Ne glede na hitrost ali teren je vožnja udobna, električno mehka in gladka, en sam užitek. Vodljivost je naravnost zgledna, k dobri legi pa prispeva nizko težišče. Preden se 69 kWh baterija izprazni, pa lahko napravimo razkošnih 460 kilometrov. V praksi to pomeni 460 kilometrov, kar je več kot pohvalno, saj je Volvu uspelo to, kar nekaterim proizvajalcem ni – realno preračunavanje dosega. Poraba je odvisna od načina vožnje, v povprečju pa je okoli 15 kWh pri kombinirani vožnji.

Nekaj besed moram nameniti še prtljažniku. Natančneje, prtljažnikoma. Kot mnogi električni avtomobili ima namreč kar dva, poleg običajnega zadaj še miniaturnega spredaj. Na notranji strani pokrova prednjega prtljažnika najdemo simpatičen easter egg – relief pokrajine z losom in EX30. Enak motiv se skriva tudi na izvlečnem elementu sredinske konzole. Na notranji strani vrat zadnjega prtljažnika, ki meri 318 litrov, je še en svojevrsten easter egg, ki pa ima bolj praktičen namen. Z različnimi predmeti so namreč ponazorjene dimenzije prtljažnika, kaj vse lahko spravimo vanj in kako.

Volvo EX30 je tipičen sodoben avto, na kožo pisan sodobni voznici. Ali vozniku, če že hočete. Uteleša posebno filozofijo individualnosti in drugačnosti, s katero se je tako lahko poistovetiti. Istočasno je praktičen, udoben, privlačen in zabaven. Lahko je mehak oblaček ali pa hitri blisk. Ali oboje hkrati. Avto, ki si ga zlahka predstavljam v svoji garaži in od katerega sem se prav težko ločila. Avto, za katerega ni težko odšteti dobrih 56.000 evrov, če jih imaš.