

Največji terenec v ponudbi skandinavske znamke je diskreten avto skromnega videza in razkošnih lastnosti, ki utemeljujejo, zakaj je Volvo v resnici luksuzna znamka.
Preden sem se pobliže seznanila z njim, se mi je Volvo zdel nekolikanj dolgočasna znamka, ki jo zaznamuje predvsem pregovorna švedska zanesljivost. Zakaj bi kdo vozil Volvo, če obstaja toliko razburljivih športnih avtomobilov. In potem sem spoznala XC90, ki je obrnil moja neosnovana prepričanja na glavo.

Na prvi pogled deluje res kanček neizrazito. Z značilno masko sporoča družinsko pripadnost, sicer pa je velikost njegova najbolj izstopajoča karakteristika. Dolg je skoraj 5 metrov, širok malce čez 2, visok, pa 176 cm, 20 cm višji od mene. Oglata škatlasta oblika namiguje na hudo prostornost v notranjosti, kamor, kot bomo vsak hip izvedeli, lahko zleze kar sedem ljudi.

Potniška kabina nadomesti za nevpadljivost zunanjosti. Silno privlačno oblazinjenje kremne barve v kombinaciji s svetlo armaturno ploščo in svetlo ponjavo pod panoramsko streho deluje zračno in prostorno, dizajn oblazinjenja pa je že na pogled mehak in udoben. Dvobarvni volan daje notranjosti poseben, skoraj igriv karakter, ki predstavlja ravnovesje dokaj konvencionalnemu infotainmentu, ki sicer ponuja vse, kar mora, ni pa nekaj, s čimer bi se ure in ure igrali in zabavali. Zaslon je všečno integriran poševno v armaturno ploščo, obdajata pa ga zračnika, kar daje rahel retro pridih. Visoka sredinska konzola ponuja izbiro med praktičnostjo in estetskim minimalizmom, saj lahko z drsnima pokrovoma pokrijemo odlagalne površine in indukcijsko ploščo za polnjenje telefona. Za prednjima sedežema sta dve vrsti sedežev, pri čemer lahko sedeža tretje vrste zložimo in s tem pridobimo solidno velik prtljažnik prostornine 640 litrov. Zadnja vrata se odpirajo pod dokaj širokim kotom in omogočajo lažje vstopanje potnikom vseh starosti in gibljivosti.

Pod motornim pokrovom se skriva dvolitrski štirivaljnik s turbopolnilnikom, ki proizvaja 228 kW moči, ob njem pa je še elektromotor z močjo 107 kW. Ker je priključni hibrid, lahko Volvo XC90 napravi okoli 50 kilometrov izključno na elektriko, poraba pa je v precejšnji meri odvisna od režima polnjenja. Če vozimo malo in polnimo dnevno, se lahko vozimo pretežno z električnim pogonom, v vseh ostalih primerih se bomo morali zanesti na bencin. Posoda za gorivo sprejme 71 litrov, kar pomeni kaj precej vožnje v vsakem primeru.

Vozne lastnosti so primerne za avto, v katerem utegnemo prevažati številčno družino s kopico otrok. Neravnin ne čutimo kaj dosti, ceste se dobro drži, nagibanja ni opaziti. Hitrost se ne občuti pretirano, čeprav se lahko pohvali s pospeškom 5 sekund do stotice.
Za skandinavsko zanesljivost in udobje, podčrtano z okusom prestiža, bomo odšteli vsaj 108 tisočakov, z dodatno opremo, kot jo je imel testni XC90, pa se je cena povzpela na precej ekstremnih 127.000 evrov.
Prijava omogoča lažje komentiranje.