A vseeno za začetek nekaj osnov. CX-5 je od prihoda večje CX-60 druga največja Mazda pri nas, na trgu pa je že od leta 2012. Trenutna generacija je druga po vrsti, kar pomeni tudi prenovljeno podobo, ki vključuje prepoznavno prednjo masko Mazdinih terencev in križancev, testna različica pa je imela še paket opreme Homura, ki v Mazdini ponudbi pomeni športni paket z črnimi poudarki na karoseriji za športnejši videz. Imela je tudi legendarno Mazdino barvo Soul Crystal Red, skorajda jagodno rdečo, še posebej zaradi poslanstva, ki jo je doletelo v mojih rokah.

Ker se je moje druženje z Mazdo CX-5 odvijalo ravno v drugi polovici letošnjega precej hladnega junija, sva še ravno ujeli čas jagod. Živo rdeč terenec s pohvalnimi potovalnimi lastnostmi je bil tako kot nalašč, da se z njim odpravim na eno izmed jagodnih polj, kjer si sladke sezonske sadeže nabereš sam.

Potovanje sicer ni bilo hudo dolgo, pa bi lahko bilo, vsaj kar se udobja tiče. V potniški kabini ima človek občutek prestiža, kar je nekako skupno vsem Mazdinim modelom, pri večjih terencih pa je še malce bolj očitno. Sedi se visoko in udobno, materiali so kvalitetni in prijetni na dotik, dizajn je estetski in razmeroma minimalističen. Zaslon infotainmenta za razliko od večine drugih ni odziven na dotik, pač pa ga upravljamo s pomočjo kontrolnika na sredinski konzoli, ki je dokaj visoka in s precej odlagalnimi mesti, ne smemo pa pozabiti nepogrešljive polnilne postaje za mobilni telefon. Preglednost digitalnega zaslona za volanom je dobra, merilniki so enostavni in jasno razumljivi.

Glede na najino podeželsko misijo je bil bolj kot udobje potniške kabine pomemben pogon. Večkrat sem že pohvalila Mazdino zavračane downsizinga oziroma zmanjševanja delovne prostornine motorjev, česar tudi tu ne morem spregledati. Pod pokrovom motorja se šopiri 2,5-litrski štirivaljni motor e-Skyactiv G 194 brez prisilnega polnjena in z blago 24-voltno elektrifikacijo ter močjo 143 kilovatov ali 194 konjev, kar razkriva tudi ime motorja. Moč na vsa štiri kolesa prenaša šeststopenjski samodejni menjalnik. S štirikolesnim pogonom in solidno čvrstim podvozjem v kombinaciji z dobro vodljivostjo na vseh terenih sva povsem brez skrbi prispeli na najino jagodno polje in še bolj brez skrbi parkirali na za to predvidenem mestu, ki je bilo na travniku, kar bi lahko vrglo iz tira nizko kombilimuzino, ampak moje CX-5 pa ne.

Prednost takoimenovanega samoobiranja jagod je v tem, da imaš s sabo posodo, kamor jagode nabereš in ti jih nato stehtajo ter izstavijo račun. Seveda pa jih lahko med nabiranjem po mili volji zoblješ in se jih do sitega naješ. Vsi to počnemo. Ko nisem mogla niti pomisliti na to, da bi pojedla še vsaj eno jagodo in ko je bila moja košarica za nabiranje polna, je bil čas za vrnitev proti domu. Dovolj mi je bila le majhna posodica jagod, če bi pa želela, bi jih pa lahko nabrala 522 litrov. Toliko prostora je namreč zanje v prtljažniku.

Ena manj navdušujočih lastnosti je poraba, ki sem jo le stežka obvladovala pod 8 litri pri kombinirani vožnji, a vozniška zabava in potovalno udobje odtehtata tudi to. Druga slaba lastnost pa je cena, ki v osnovni izvedbi znaša 42.790 evrov, z dodatno opremo, kot jo je imel testni primerek, pa zleze na skoraj 50 tisočakov.