Tričrkovna poimenovanja, ki jih je Honda namenila svojim trem križancem, se zdijo nekako naključne oznake, a so izbrana povsem načrtno in premišljeno. ZR-V tako pomeni Z Runabout Vehicle, kar je namig na generacijo Z, ki so jo pri Hondi predvideli kot ciljno skupino kupcev njihovega sredinčka.

Oblikovno ZR-V nekoliko odstopa od ostalih družinskih članov, predvsem je malce bolj zaobljen od večjega in manjšega bratca, prednja maska pa po eni strani spominja na prikupen živalski gobček, po drugi strani pa ne moremo spregledati podobnosti z Maseratijem. Odmik od tal je dovoljšen, da si lahko brez skrbi privoščimo vožnjo tudi po malce bolj robustnem terenu ali pa čez kakšen robnik, če je že treba. Potniška kabina je prostorna, voznikovo okolje pa je dokaj minimalistično na prvi pogled, a skrbno dodelano v podrobnosti, uporabljeni so kvalitetni materiali. Razmerje med digitalnim in analognim je ravno pravšnje, pohvalna je tudi ergonomija. Morda bi od avtomobila, namenjenega generaciji Z, pričakovali bistveno bolj digitalno okolje, a potrebno je na zadevo pogledati z druge strani. Generacija Z so ljudje, praktično rojeni z zaslonom v rokah. Jih res potrebujejo še med vožnjo? Vprašanje je toliko bolj na mestu, če dodamo dejstvo, da gre tu za mlajše voznike, ki še nimajo dolgoletnih izkušenj za volanom in res ne potrebujejo nepotrebnih motilcev pozornosti med vožnjo. Za osnovne informacije sta tu digitalna plošča in zaslon infotainmenta, ki dovolj razumljivo in pregledno ponujata vse, kar voznik potrebuje, hkrati pa infotainment ne predstavlja prehude skušnjave, da bi se voznik želel po nepotrebnem igrati z njim in se osredotočati nanj bolj kot je nujno. Prtljažnik ni med največjimi, v osnovi omogoča prevoz 390 litrov prtljage.

ZR-V se na cesti obnaša japonsko disciplinirano. Voznika vzorno uboga in ponuja dobro kombinacijo udobja in dinamike. Lega na cesti je dobra in zanesljiva, avto pa je pohvalno vodljiv. Pogled na tehnične podatke o motorju ponudi del pojasnila, zakaj se tako lepo obnese med vožnjo. Za pogon namreč skrbi samopolnilni hibrid s kombinacijo dvolitrskega atmosferskega motorja in električne pomoči s skupno sistemsko močjo 135 kW. Prednja kolesa večinoma poganja elektrika, nalogo menjalnika pa opravlja električni generator, ki izenačuje vrtljaje električnega in bencinskega motorja. Rezultat je uglajena in lepo tekoča vožnja brez tuljenja motorja in sunkov. Pri speljevanju vse delo opravi elektrika, zato se to zgodi neslišno in gladko. Električne prednosti opazimo tudi pri porabi, ki je znašala malce čez 5 litrov pri kombinirani vožnji.

Honda ZR-V je, kar se tiče uporabnosti, udobja, videza in voznih lastnosti odličen avto za »tekanje naokoli« za mladino iz generacije Z, čeprav bodo po njem z veseljem posegli tudi njihovi starši in stari starši. Obstaja pa težava, zaradi katere se vsaj pri nas nemara Z-jevci ne bodo množično odločali za ZR-V. Njegova cena. Za različico z najvišjim paketom opreme, kot je bil pričujoč primerek, je potrebno odšteti dobrih 45.000 evrov, kar praviloma močno presega proračun povprečnega predstavnika generacije Z.