Pred dobrim letom je v Evropo prispel še drugi Fordov ameriški konjič. Mustangu se je pridružil Bronco, ki potrjuje, da so pri Fordu mislili resno, ko so napovedali amerikanizacijo znamke.
Najprej besedica ali dve o imenu. Bronco je divji, neukročen konj. Pri Fordu so ime izbrali zgolj kot interno delovno poimenovanje med njegovim razvojem v zgodnjih šestdesetih, saj so kar nadaljevali konjsko nomenklaturo, ki jo je začel Mustang, pasma konjev. Uradno ime ob lansiranju bi moralo prvotno biti Ford Wrangler, a so se nazadnje odločili in obdržali Bronca. Očitno je bila izbira pravilna, saj se je prijelo tako ime kot tudi model, ki je po šestih desetletjih še vedno aktualen in zanimiv, sploh na evropskih tleh, kjer močno izstopa in vzbuja zanimanje.
Kockasti terenec deluje izjemno masivno in v sprednjem delu spominja na bratranca Rangerja, s katerim ga druži še kakšna podobnost, kot bomo kasneje spoznali. Da ju na bi zamešali, se konjičkovo ime pne čez celotno masko z velikimi črkami. Zaman pa bomo iskali značilen Fordov modri oval. Podobno kot Mustang ima tudi Bronco na mestih, kjer bi moral biti logotip znamke, emblem divjega konja. Z vsemi posebnostmi, zlasti pa z svojo močno prezenco, na vsakem koraku vzbuja pozornost in privablja številne poglede.
Bronco je terenec v pravem pomenu besede, vsaka podrobnost je natančno domišljena in ima svoj namen. Na vogalih prednjega dela ima denimo ročaja, skozi katera lahko napeljemo trakove za pritrjevanje daljših tovorov na streho, sicer pa vozniku služita za orientacijo med vožnjo. Z nekaj spretnosti in truda se lahko spremeni tudi v kabriolet, saj ima snemljivo streho ter stranske panele.
Če smo nekoliko nižje rasti, se bomo v potniško kabino povzpeli s pomočjo stopničke in ročaja na strani armaturne plošče in na B stebričku za potnike na zadnjih sedežih, za volanom pa bomo, pričakovano, sedeli zelo visoko. Kljub tovornjakastemu občutku je vzdušje zelo prijetno, tudi zaradi simpatične ikonografije in zanimivega dizajna, pa seveda zaradi kvalitetnih materialov. Notranjost predstavlja dobro ravnovesje med digitalnim in analognim in omogoča intuitivno vožnjo, ob dežju pa utegnemo malce začudeno pogledati volanski obroč. Ob njem namreč ni desne ročke, kjer v večini avtomobilov vključimo brisalce, tu pa jih reguliramo na levi ročki, kjer sta levi in desni smernik ter preklop med kratkimi in dolgimi lučmi. Podobno bomo zaman iskali stikalo za spust ali dvig šip na vratih, našli pa ga bomo na sredinski konzoli. Na njej je nekaj odlagalnih mest, poskrbljeno pa je tudi za povezljivost in polnjenje mobilnih naprav tako z brezžično polnilno postajo in USB vhodi, tako C kot klasičnimi. Povezava s pomočjo bluetootha sicer deluje hitro in brezhibno, moj telefon se je povezal dobesedno v hipu in brez težav.
Škatlasta oblika obljublja obilo prostora tako za potnike na zadnjih sedežih kot tudi v prtljažniku, ki ponuja 471 litrov osnovne prostornine. S podrtjem sedežev jo še bistveno povečamo, glavna prednost Bronca na področju tovornih lastnosti pa je oblika, ki omogoča enostavno natovarjanje in prevažanje tudi predmetov večjih dimenzij.
Ključni element Bronca so njegove terenske zmoglijvosti, ki jih opazimo že po prvih metrih vožnje, ki močno spominja na vožnjo Rangerja. Razlog je podobno podvozje. Karoserija je namreč postavljena na letvasto šasijo, podobno Rangerjevi, v zadnjem delu podvozja je toga prema na vsaki strani vpeta na šasijo z dvojnimi vodili in vzmetena z vijačnima vzmetema in blažilnikoma. Obe strani zadnjega podvozja sta povezani s Panhardovim drogom, ki omogoča več gibljivosti in preprečuje pretirano nagibanje v ovinkih.
Za vožnjo po resnih brezpotjih Bronco ponuja terenski način s posrečenim poimenovanjem - G.O.A.T. - Goes Over Any Terrain. Štirikolesni pogon z možnostjo zapore zadnjega diferenciala, reduktorjem in s 24-centimetrsko oddaljenostjo od tal omogoča vožnjo po skoraj kateremkoli terenu, menda lahko s konjičem zapeljemo tudi v vodo, globoko do 85 centimetrov. V osnovi je pogon sicer speljan na zadnja kolesa, kamor samodejni menjalnik prenaša 246 kW moči in 536 Nm navora, ki jih proizvaja 2,7-litrski biturbo šestvaljnik. Poraba je pričakovano nekoliko višja, znašala je približno 10,3 litra na 100 km ob kombinirani vožnji. Do stotice pospeši v 6,7 sekunde, kar je za delovno živinče kar spodobno, hitrost pa je elektronsko omejena na 160 km/h.
Bronco je precej bolj zabaven avto, kot bi človek pričakoval. K temu pripomore tudi dodelana identiteta in vozne lastnosti, ki so zasnovane za dokaj široko ciljno publiko. Slednjo v Sloveniji žal definira nek drug dejavnik – cena. Za ameriško ikono bomo v Sloveniji odšteli 88.360 evrov, kar je skoraj dvakrat toliko, kolikor stane v domovini. Zaradi tega je avto, ki v ZDA velja za priljubljeno vozilo pripadnikov srednjega sloja, pri nas v rangu prestižnih terencev, ne pa avto, ki bi si ga lahko privoščil slehernik. Če spadate med tiste, ki si ga vendarle lahko privoščijo, pa je dobra in zabavna naložba.
Prijava omogoča lažje komentiranje.