Glede na pikselizirano kockasto podobo Ioniqa 5 bi človek pričakoval nekaj podobnega tudi pri Šestici, a so mu Hyundaijevi oblikovalci namenili diametralno nasproten izgled. Ioniq 6 ima izrazito aerodinamično obliko s položnimi in zaobljenimi linijami, ki kar precej spominjajo na nekaj med Porschejem in Teslo. Motiv pikslov je še vedno prisoten, a le v detajlih in predvsem v svetilih. Kot celota deluje električni Korejec izjemno všečno in razkošno.

Podrobnost, ki že od daleč pade v oči, so zunanja vzvratna ogledala, ki to niso. Namesto njih so kamere, nameščene v prozorni ohišji, kjer sta tudi smernika. Kameri projicirata sliko na dva zaslona v notranjosti, kar je sicer zanimiva rešitev in domnevam, da so z njo želeli zmanjšati čas odmika pogleda s ceste med pogledom v ogledala, ampak v praksi je učinek prej nasproten. Voznik avtomatsko s pogledom išče informacije o dogajanju za avtomobilom na mestu vzvratnih ogledal, kjer pa v tem primeru najde le kamero, dejanska slika, ki jo voznikove oči pričakujejo, je kakšnih 10  cm proti sredini avtomobila, na zaslonu. Zanimivost, ampak brez prave uporabne vrednosti.

Potniška kabina je nadaljevanje ali pa celo nadgradnja prestižne zunanjosti. Belo umetno usnje iz rastlinskih in recikliranih materialov daje občutek zračnosti in prostornosti, k temu pa prispeva tudi dejanska prostornost, predvsem v zadnjem delu, kjer je presenetljivo ogromno prostora za noge, pa tudi nad glavami potnikov ni tako tesno, kot bi pričakovali glede na nizko strešno linijo. Iz istega razloga sem pričakovala tudi nižje sedenje za volanom, a sem se motila, sedi se udobno visoko. Pohvalno je tudi optimalno razmerje med analognim in digitalnim, ki omogoča dokaj intuitivno vožnjo. Določene funkcije, na primer uravnavanje glasnosti, upravljamo s fizičnimi gumbi, precej jih je na zaslonu znanega Hyundaievega infotainmenta, ki ga odlikujejo praktičnost, uporabnost in preglednost.

Če je prostora v potniški kabini v izobilju, ga je vendarle nekoliko manj v prtljažniku, ki ponuja 401 liter prostornine, spredaj pa je še majhen prostorček, kamor bi načeloma lahko z nekoliko truda spravili polnilni kabel.

Posebno pozornost si kajpak zasluži pogon. Z obliko cestnega dirkalnika in z zmogljivostmi elektrike Ioniq 6 kar kliče po uživanju v hitrosti, čemur pa se za volanom električnih avtov praviloma raje izognemo, če ne želimo večine našega druženja presedeti na polnilnicah. A Ioniq 6 je z dosegom radodaren. Baterija ima kapaciteto 77,5 kWh, kar je dovolj za več kot 450 km, sploh ker je poraba dovolj skromna, okoli 15 kWh na 100 km. Poudariti velja, da imamo opravka s štirikolesnim pogonom z dvema elektromotorjema, na zadnji osi je 165 kW, na sprednji pa 74 kW, njuna skupna moč pa tako znaša 239 kW ali kar 325 konjev. Do stotice potrebuje 5,1 sekunde, elektronska omejitev hitrosti pa je postavljena pri nelegalnih 185 km/h. Vse te številke obljubljajo navdušujočo izkušnjo vožnje, ki jo praktični preizkus tudi potrdi. Ne le zaradi zmogljivosti in hitrosti, tudi zaradi prijetno mehke in neslišne električne vožnje, ki jo spremlja nezamenljiv občutek varnosti ob odlični legi in vrhunski vodljivosti.

Hyundai Ioniq 6 je neizpodbitno vrh ponudbe korejskega proizvajalca, manifest najboljšega, kar lahko pride izpod rok njihovih inženirjev in oblikovalcev. In če se na tej točki ponavadi dotaknemo tiste lastnosti, ki nam je pri avtu najmanj všeč, bomo tokrat prijetno presenečeni. Običajno je veselja konec, ko pogledamo ceno. Tokrat je drugače, najzmogljivejši Ioniq 6 namreč stane približno 60.000 evrov. Znesek se sam po sebi morda zdi visok, ampak ne za avto, ki se pelje enako dobro kot nekateri drugi avtomobili, za katere bomo odšteli tudi do dvakrat toliko.