V srebrno-sivem odtenku in s škatlasto obliko deluje precej nevpadljivo, vendar s svojimi dimenzijami poskrbi za impozanten nastop. Do petih metrov v dolžino Sorentu manjka le 19 centimetrov, kar obljublja obilo prostora, bodisi za sedem potnikov, bodisi za kup prtljage. Največ sprememb je s prenovo dobil prednji del, kjer je logotip znamke zlezel z maske na pokrov motorja, nov pa je tudi svetlobni podpis.

Občutna sprememba je opazna v notranjosti, kjer je ohišje, ki povezuje digitalni zaslon in infotainment, ukrivljeno in speljano bolj tekoče. Velika zračnika sredi armaturne plošče je zamenjal ozek, komaj opazen zračnik med zaslonom infotainmenta in manjšim zaslončkom klimatske naprave.

Na sredinski konzoli najdemo že znan okrogel izbirnik smeri vožnje in polnilno postajo za telefone, ki podpirajo brezžično polnjenje, za  polnjenje vseh ostalih pa sta na voljo dva USB-C vhoda. Sedeži iz perforiranega usnja z možnostjo gretja in hlajenja, omogočajo pa tudi dobro prilagodljivost glede na dimenzije potnika, vključno z možnostjo prilagajanja naklona sedala in podporo za noge od kolen navzdol. Tudi potniki na zadnjih sedežih bodo zadovoljni z udobjem in prostornostjo, Sorento pa je lahko v primeru večjih družin tudi sedemsedežnik. Pričujoči primerek je sicer imel le dve vrsti sedežev, zato pa je bilo v prtljažniku pravo razkošje prostora. Ravno dno v višini nakladalnega roba je snemljivo, pod njim je pa še dodaten prostor s prekati. Osnovnih 616 litrov lahko s podrtjem sedežev povečamo na 2.011 litrov prostornine.

Za pogon je zadolžen 2,2-litrski turbo dizelski motor, ki proizvaja 148 kW moči in 440 Nm navora, moč pa na vsa štiri kolesa prenaša 8-stopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik. Do stotice potrebuje 9 sekund, njegova najvišja hitrost pa je 202 km/h. Poraba je glede na velikost avtomobila in zmogljivost motorja kar obvladljiva in se drži pri dobrih sedmih litrih. Poln rezervoar goriva tako obljublja več kot 700 kilometrov neprekinjene vožnje.

Med vožnjo po avtocesti prideta do izraza uglajenost in zvočna izoliranost kabine, na cesti deluje suvereno in zanesljivo ter kljub velikosti lahkotno. Vozno izkušnjo še dodatno izboljšajo asistenčni sistemi, kjer moramo posebej izpostaviti dobro resolucijo vzvratne kamere in zanesljivost zaviranja v sili, ki je sicer pogosto preuranjeno, ampak v prometu toliko bolj drži stari rek, da je previdnost boljša od obžalovanja.

Kia se je v zadnjih letih že pošteno otresla nekdanjega slovesa nizkocenovne znamke, kar vedno znova utemeljuje s kvaliteto in udobjem, pa tudi s ceno. Za paradnega konja bomo morali odšteti vsaj 62.300 evrov, konkreten primerek, ki mi je delal družbo v jesenski megli, pa stane 64.200 evrov.